Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane gospe, gospodje, lepo pozdravljeni.

Torej Komisija za državno ureditev je predlog zakona obravnavala na svoji seji in po predstavitvi predloga zakona se je razprava dotaknila predvsem dveh področij, in sicer pripomb obeh policijskih sindikatov in pa pripomb Združenja mestnih občin Slovenije.

Državni svetnik, ki v Državnem svetu zastopa interes sindikata, je opozoril na obsežne pripombe obeh policijskih sindikatov, ki po njegovem mnenju dokazujejo, da predlagatelj, torej Ministrstvo za notranje zadeve, ni sledilo stavkovnemu sporazumu in gre za kršitev stavkovnega sporazuma in sodelovanja s socialnimi partnerji. Opozoril je na opozorila sindikatov, ki se nanašajo na 1. člen, ki govori o usmerjanju policije. In gre za skrajno občutljivo področje, pri čemer sindikati menijo, da bo prišlo do posrednega vmešavanja ministra za notranje zadeve v odprte postavke, in opozarjajo, da bi se lahko samostojnost policije ogrozila, ker bi lahko minister posegal v samostojnost odločanja in izvajanja zakonskih pooblastil policista. S strani predlagatelja je bilo še enkrat pojasnjeno, da minister za notranje zadeve ne bo posegal v konkretne postopke, saj nima policijskih pooblastil in njegova pooblastila so jasno omejena. V tem delu se ne spreminja nič drugega kot, da se želi jasno razmejiti pristojnost med policistom in državnim tožilstvom in bo po novem državni tožilec, ko bo prevzel usmerjanje, moral kriminalistu, ki vodi preiskavo, podati pisne usmeritve. Po mnenju predlagatelja je to torej prednost, ki bo zaščitila kriminalista, da bo dobil jasne napotke in se bo transparentno vedelo, kakšna so bila tožilčeva navodila glede preiskave kaznivega dejanja.

Prav tako je državni svetnik še izpostavil spremembe v noveli, ki opredeljujejo možnost začasne premestitve ali napotitve uslužbenca policije in na katere imajo sindikati konkretne pripombe. Izpostavil je občutljivost nadaljnjega omejevanja stavke in opozoril na vprašanje, vezano na status policista. Predlagatelj je ponovno poudaril, da se je državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve skupaj s pooblaščencem za stike s sindikati usklajeval. Šlo je za dolgotrajne in intenzivne pogovore. Nekateri dogovori so vezani na finančne omejitve in v tem primeru, na primer dodatno plačilo vezano na omejitve stavke glede na 107. člen novele, in je treba na koncu skleniti kompromis. Doseženi stavkovni sporazum je v celoti vnesen v predlog zakona in velja za vse zaposlene v policiji, tako kot je bilo tudi dogovorjeno, vključno s tistimi, ki delajo pomožne naloge na policiji, torej v delu ministrstva.

Komisijo je zanimalo, zakaj Združenje mestnih občin Slovenije izpostavi problem, da občinski redarji ne morejo biti v sestavi pomožne policije, saj že sedaj ob večjih dogodkih na lokalnem nivoju so vključeni v delo in sodelovanje s policijo. V primeru sodelovanja v pomožni policiji bi opravljali podobne naloge kot doslej, le v drugačni organizacijski strukturi. Predlagatelj je pojasnil torej, da je bil opravljen sestanek z dvema združenjema lokalnih skupnosti, kjer se je poskušalo doseči kompromis. Zaplet je delno vezan na novelo Zakona o javnem redu in miru, ki pred kratkim v Državnem zboru ni bil sprejet, torej novela ni bila sprejeta. Noveli so namreč dodeljena dodatna pooblastila občinskim redarjem glede nekaterih prekrškov in občinski redarji bi tako prevzeli dodatne naloge. Celoten koncept je bil v povezavi z vključitvijo občinskih redarjev v sestavo pomožne policije problem in je bil delno tudi, se je problem pojavil v plačilu oziroma ustreznem nadomestilu za delo občinskih redarjev v sestavi pomožne policije. Sicer pa je s strani Komisije za državno ureditev nekako bilo mnenje, da bi torej občinski redarji lahko delovali v sestavi.

Na koncu je komisija z večino glasov predlog zakona podprla.

Hvala.