Hvala lepa. spoštovani predsednik.

Torej v kratkem bom predstavil še enkrat to, kar smo pravzaprav predstavili že na tisti splošni razpravi s tem predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu policije. Želimo odpraviti tiste pomanjkljivosti, ki so se v izvajanju tega zakona ugotovile. Predvsem je cilj seveda tega zakona organizirati oziroma zagotoviti boljšo organiziranost in fleksibilnejše delovanje policije, da se bo lahko seveda še bolj intenzivno odzvala na vse varnostne izzive oziroma realizirale zahteve iz tega, kar smo v bistvu v stavkovnem sporazumu tudi s sindikati dorekli. Zdaj čisto na kratko bistvene rešitve.

Najprej se v bistvu za poročanje, torej za izvedbo nadzorov znotraj nad policijo in za pridobivanje podatkov, ki jih potrebujejo nadzorniki, uveljavlja pravna podlaga za pridobivanje teh podatkov, obenem pa se za te ljudi, ki so zaposleni na ministrstvu, ureja tudi t.i. dodatek za stalnost, kajti do sedaj tega ni bilo, kako se imenuje, je pravzaprav drugotnega pomena, vsekakor je pa treba te ljudi, ki v neki zreli dobi, potem ko so opravili funkcijo v policiji, preidejo na ministrstvo in so kot taki verodostojni, da te notranje nadzore izvajajo, zagotoviti tudi ustrezno plačilo, kajti v nasprotnem primeru se pojavljajo težave, da enostavno ljudje iz policije v to službo ne želijo delati, kajti tam imajo bistveno boljšo plačo in še dodatne vezane na drugi pokojninski steber in tako naprej.

Potem smo zaradi različnih stališč glede pristojnosti ministra pri usmerjanju policije v predkazenskih postopkih jasno uredili ali pa jasno uredili situacijo, v kateri je državni tožilec obveščen o kaznivem dejanju, vendar ne prevzame usmerjanja. Torej v tem primeru ravnajo policisti samostojno v okviru svojih zakonskih pooblastil in so neposredno podrejeni svojim nadrejenim. Kot veste, smo v preteklosti oziroma v letošnjem letu spremenili uredbo o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin, ki je bila izdana na podlagi petega odstavka 160. člena Zakona o kazenskem postopku in je podrobneje urejala vse aktivnosti glede prevzemanja usmerjanja policije v predkazenskem postopku. V noveli smo seveda črtali tiste dikcije, ki po naši oceni dvojno ali pa neenako, različno če rečem po domače, urejajo te zadeve glede pristojnosti.

Nadalje smo Nacionalni preiskovalni urad, ki je notranja organizacijska enota uprave kriminalistične policije, umestili tako, da je jasno, da je ta preiskovalni, torej NPU, avtonomen pri izvajanju oziroma delu, ki ga izvaja, torej pri odkrivanju kaznivih dejanj, preiskovanju in tako naprej. Je pa seveda, tako kot je že sedaj, v organizacijski strukturi podrejen direktorju kriminalistične policije.

Obenem smo seveda črtali določbe o imenovanju in razrešitvi direktorja. Tukaj je bilo kar nekaj dilem, sploh v zadnjem času, posebej v tem smislu, daje nekdo imenovan po nekem zakonu, razrešen pa po taistem zakonu, torej po določbah istega zakona, ne more biti. Kot veste, je že vedno tukaj upravni spor oziroma sodni spor in po tem, kar predlagamo, je ureditev razrešitve in imenovanja direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada enak kot za vse druge javne uslužbence, torej ni potrebe, da je kakršnakoli razlika.

Potem se znotraj zakona določajo notranje varnostne evidence, ki jih v upravljanju vzdržuje policije zaradi upravljanja policijskih nalog in zagotavljanja notranje varnosti. Obenem pa se dopolnjujejo tudi določbe o varnostnem preverjanju ponudnikov, strank, torej vseh tistih, ki želijo sodelovati s policijo pretežno seveda na podlagi javnih razpisov, razen v tistih nekaj primerih, kjer so možne neposredne pogodbe in za katere seveda je potrebno ravno tako enako preverjanje.

Natančno smo določili ustavno materijo, vezano na apolitičnost policije. Torej jasno smo zapisali, da policist v času trajanja mandata ne more in ne sme biti član politične stranke, ne sme opravljati funkcije ne poklicnega župana ali pa biti svetnik ali kaj podobnega. Torej želimo, da se policija, tako kot je v ustavi predvideno, popolnoma depolitizira.

Potem se določa postopek pridobitve položaja na delovnih mestih vodje organizacijske enote prve ravni generalne policijske uprave, direktorja policijske uprave in komandirja policijske postaje z začasno premestitvijo za obdobje petih let ter razlogi za prenehanje tega položaja. Torej gre za to, da pridemo v situacijo, ko direktorji ali pa, torej govorimo o direktorjih policijskih uprav, ali pa komandirji policijskih postaj niso nezamenljivi, torej nimajo mandatov dlje kot ga ima recimo predsednik države ali pa vi, spoštovani poslanci, ampak kjer je, tako kot je to običajno, pač tak direktor imenovan za čas trajanja mandata in je seveda po tem lahko ponovno imenovan ali pa tudi ne.

V skladu s sklenjenim stavkovnim sporazumom, to kar sem povedal na začetku, se določa, da se lahko javnim uslužbencem policije in javnim uslužbencem ministrstva, ki izvajajo podporne naloge za policijo, plača zaradi povečanega obsega dela in zaradi posebnih obremenitev poveča do 20 % osnovne plače. Nadalje se določa, da policisti nimajo pravice stavkati v času delovanja na podlagi drugega odstavka 107. člena Zakona o organiziranosti in delu policije v primeru delovanja policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju.

S temi spremembami zakona se seveda določa tudi boljša organiziranost policije pri uporabi pomožne policije tako, da se jasno določa, kdo v pomožni policiji ne more sodelovati. Ob izpolnjevanju pogojev se namreč omogoča sklenitev pogodbe za delo v pomožni policiji tudi po dopolnjenem 60. letu starosti. Plačilo pomožnega / nerazumljivo/ in povračilo stroškov ter pogoji za prenehanje in odpoved pogodbe pa se nekako dogovori oziroma opredeli v pogodbah s temi kandidati oziroma s pomožnimi policisti. Kot pa veste, smo pa v letošnjem letu v bistvu njihova plačila oziroma vse povračila stroškov pravzaprav že uredili oziroma že dvignili skladnost z obstoječo zakonodajo.

Zdaj, mnenje Zakonodajno-pravne službe bodo verjetno predstavili sami. Pripombe Združenja mestnih občin Slovenije pa lahko povem, da se znotraj tega predloga predlaga, se v predlogu zakona določi, da občinski redarji ne smejo in ne morejo sodelovati v pomožni policiji. Ministrstvo za javno upravo meni, da sistemsko gledano sedanja ureditev pomeni neutemeljeno izvajanje državnih pristojnosti vključuje občinsko redarstvo, hkrati pa gre tudi za praktično težavo, da so občine kot delodajalci v času, ko so občinski redarji vpoklicani v pomožno policijo, soočene s pomanjkanjem kadra, opravljati pa morajo enake pristojnosti in naloge. Torej deluje v pomožni policiji zgolj 10 občinskih redarjev – Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Nova Gorica, Celje, torej v glavnem ta večja mesta. Glede na dejstvo, da je v pomožni policiji 570, policija bi potrebovala več, saj to potrebe po njihovi uporabi vse večje, je bila z naše strani sprejeta odločitev, da se v delu, ki se nanaša na sodelovanje občinskih redarjev, pomožni policiji ne spreminja oziroma se ne glede na predlog Ministrstva za javno upravo dopusti sodelovanje občinskih redarjev v pomožni policiji, torej sploh glede na to, da iz številke teh, ki so trenutno v pomožni policiji in so obenem tudi občinski redarji, v naši oceni ne predstavlja tako velikega števila, da bi to lahko bil problem za samo redarstvo.

Še mnenje obeh sindikatov. Torej sindikata sta tekom medresorskega usklajevanja podala številne pripombe na predlog zakona, s katerim je predlagal črtanje določenih rešitev ali bistvene vsebinske spremembe. Pripombe niso upoštevane. Pripombe so po moji oceni nesprejemljivem, sindikat pa seveda z njimi vztraja tudi v zakonodajnem postopku. Je pa seveda na vas poslancih ali boste poslušali sindikat ali boste poskušali urediti policijo tako kot je potrebno, da je policija urejena, in ne da jo vodita oba sindikata.

Hvala lepa.