Hvala za besedo, gospod predsednik.

Zakonodajno-pravna služba je, tako kot vedno, pripravila odgovor Državnemu zboru o ustavnem sporu, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Mariboru. Sodišče izpodbija 2. in 32. člen Zakona o volilni in referendumski kampanji. Meni, da sta izpodbijani določbi, ki urejata volilni molk z nasprotju z 2. členom Ustave, predvsem pa v nasprotju s pravico do svobode izražanja.

V naši službi menimo, da je zahteva neutemeljena in predlagamo, da jo Ustavno sodišče zavrne. V mnenju izčrpno navajamo razloge v prid ustavne skladnosti izpodbijanih določb o volilnem molku zlasti z naslednjimi poudarki.

Določba o volilnem molku obstaja v naši pravni ureditvi od leta 1992. Na začetku je bila vključena v Zakon o volitvah v Državni zbor, leta 2011, ko smo sprejeli sistemski zakon o kampanji, pa v ZVRK. Pomembna je odločba Vrhovnega sodišča iz leta 2016, ki je določbo o volilnem molku razložilo tako, da je za pravni standard volilne propagande konstitutivnega pomena, da gre za vplivanje ali čim večjo skupino ljudi, pojem propagande pa vključuje tudi načrtno oziroma sistematično ravnanje. Tudi Beneška komisija je v svojih dokumentih opredelila volilnim molk kot dan za refleksijo, namenjen tem, da volivci absorbirajo in predelajo vse informacije, ki so jih prejeli med volilno kampanjo, in sprejemajo odločitev brez pritiskov. Prav tako je v svojih dokumentih zapisala, da večina držav pozna institut volilnega molka.

Sodišče predvsem meni, da je izpodbijana določba v nasprotju s svobodo izražanja. Glede tega naša služba odgovarja, da institut volilnega molka sicer posega v pravico do svobode izražanja, a ne prekomerno. Poseg namreč zasleduje legitimen cilj. Gre za cilj, ki ga je že kot ustavno skladnega prepoznalo tudi Ustavno sodišče, prav tako pa je poseg v pravico do svobode izražanja sorazmeren, kar natančno obrazložimo v mnenju. Na koncu še izpostavljamo pomembno odločbo ustavnega sodišča, sicer iz leta 2011, ki je poudarilo, da je volilni molk poseben zakonski institut, ki zasleduje določene cilje. In ko je v tisti odločbi razveljavilo en del ZVRK-ja, je hkrati zaradi varovanja učinkovitosti instituta volilnega molka določila način izvršitve svoje odločbe. Torej takrat leta 2011 niso začeli postopek za presojo ustavnosti te določbe o volilnem molku, ampak so, prav nasprotno, z načinom izvršitve te določbe zavarovali učinkovitost zakonskega instituta volilnega molka.

Hvala.