Hvala, gospa predsednica, da ste mi podarili besedo. Potem jo bom ponovno vrnil, tako kot se spodobi. Lep pozdrav poslankam in poslancem. Lep pozdrav vam, gospod državni sekretar. Lep pozdrav vam, gospod Marjan Pintar. Pa še ostalim sodelavcem, ki so prisotni.

Jaz bom začel podobno, kakor je vmes gospod Rajh govoril. Tudi sam dobivam pisma. Nisem pozoren na vsako izrečeno trditev, ker vem, da marsikatera je bila napisana tudi v osebni stiski. In jim niti ne zamerim, tudi ko je trda beseda ne samo o vladajočih, ki odločate, ampak o vseh, ki tukaj sedimo v parlamentu. Ampak razumem, stiska strah, na trenutke občutek brezizhodnosti, to je res nekaj groznega. Pisma, pa tudi telefonski klici sem imel doma iz Murske Sobote, ki jih dobivam, so podobni, kakor ste vi, kolega Andrej Rajh, prebrali. Pišejo mi v tem trenutku tudi, zanimivo, mame, ne sami študenti, ampak mame študentk in študentov, ki pač se vozijo v Ljubljano. Žal pač nam nikoli niste podarili nobene univerze, da bi jo tam imeli, kakor se podarjajo drugod, mi smo na žalost še vedno brez, pa se pač morajo voziti. Težava je tudi v tem, da je pač stanje v Pomurju, kakršno je. Saj se je izboljšalo zadnja leta, ampak je še vedno težko. In dejstvo je, da en del populacije, pa tudi kakršnekoli prisilne odloke boste pisali, ne bo cepljen, ker nikjer to ni. Zlasti to velja za mlado populacijo. In potem ste uvedli pogoj, da je potrebno pač se testirati na plačljiv način, da lahko prideš na avtobus ali vlak. Pa to velja, mislim, da dva dni. In ste tudi revnim družinam, pa nimajo vse samo enega študenta ali študentko, nekateri jih imajo več, ki hodijo v Ljubljano, bistveno poslabšali kvaliteto življenja. O tem ste, gospod Andrej Rajh, tudi vi govorili in to je res. Tisto, kar mi je zanimivo, spoštovane in spoštovani, nekaj opažam, kar ni bilo v preteklosti tako zelo opazno. Saj tudi v preteklosti sem kot poslanec dobival pisma, ampak ta strah, ki je zdaj prisoten – »prosim lepo, ne omenjajte mojega imena«. Ja, v kakšno družbo pa se mi spreminjamo? Strah je prisoten, dragi moji. To je nesprejemljivo. In ljudje, ki so stali včeraj, predvčerajšnjim zunaj, to so bili zlasti prestrašeni ljudje. / oglašanje iz dvorane/

Lahko se smejite, kakorkoli hočete, to so bili prestrašeni. Razen tistih najetih – pa z vaše strani verjetno. To so bili prestrašeni ljudje, ki jih je strah. Poslušajte jih, no. Pa ne smejati iz njih. Težko jim je. Vam povem primer, gospa predsednica, ki se mi je dogodil ravno predvčerajšnjim. Grem iz parlamenta, do mene stopi gospa, bolj drobna, me prime za roko, se me oklene in mi začne jokati. Pa vprašam, gospa, kaj pa je. In pove, gospod Židan, jaz nje ne poznam, ona mene verjetno pač preko medijev je spoznala, mene je tako zelo strah. Delam v državni upravi, jaz se ne bom šla cepiti, mene je tako zelo strah, ne morem pa ostati brez službe. Razmišljam o nečem, o čemer človek nikoli nebi smel razmišljati. Jaz nisem vedel, kaj naj odgovorim. Pa ni ta stran parlamenta kriva za to, kaj vi počnete. Ampak hkrati pa smo mi del parlamenta. Jaz ne vem, če vi kdaj hodite po terenu, pa se vam to dogodi. Ljudi je strah. To sem hotel povedati.

Prosim lepo, da kakršnikoli sklepi bodo, ker tako in tako ves čas spreminjate te svoje pogoje, tako naredite, da ne bo Pomurje še bolj revno. Pa to velja tudi za ostale konce Slovenije.

Zdaj pa naprej. PCT pogojev, o katerih je danes beseda, gospod državni sekretar, če poznate čisto vse, vas izjemno cenim. Ste potem eden redkih v tej državi, ki zaradi tako hitro spreminjajočih se predpisov in pogojev, ki to pozna. Jaz se trudim, prebiram, ampak če mene danes vprašate, kaj v trenutku vse velja, kaj pa ne, imam strahovite težave. O vaših PCT in ostalih ukrepih vedno raje govorim kot o begajočih. To niso tisti, veste, ukrepi, ki jih stroka predlaga in napove teden, dva ali pa celo mesec ali dva vnaprej, da se lahko ljudje pripravimo. To je kar nekaj. Zjutraj velja to, zvečer drugače, pojutrišnjem pa zopet čisto drugače.

Tisto, kar me pa izjemno skrbi v tem trenutku, je pa razkritje, ki se je dogodilo te dni. Saj smo sumili, vsaj posamezni ljudje so govorili, ob tem, da po moje bi res vsak resen ukrep moral imeti res močno podlago v stroki. Mimogrede, stroka za epidemijo je epidemiologija - to je tisto, kar ste s takim veseljem odstranili in so samo še kot privesek, ne odločajo pa. Stroka. Tudi za PCT in podobne pogoje so inženirji. To moram povedati, ker mogoče kdo, ki ni naravoslovne izobrazbe, tega ne ve. Ko opazujemo širjenje bolezni, opazujemo vir, potem tisto pot in bolno osebo. Pri teh vaših strokovnih skupinah je bolna oseba dobro pokrita, imate zdravnike infektologe. Pot pri aerogeni infekciji v resnici poznajo samo inženirji te stroke. Jih ni. Tam so. Niti v skupino jih nočete dati. Epidemijo kot takšno pa poznajo epidemiologi. Še stotič, če imam bolezen oči, želim, da me pogleda okulist. Nočem niti Nobelovega nagrajenca s področja srčnih bolezni, prosim za okulista. Če v državi imamo epidemijo, prosim za epidemiologa. To ni infektolog, to ni pediater, to ni urolog. To je epidemiolog.

PCT pogoj, tisto, kar vam najbolj zamerim tukaj, pa je, da ne upoštevate dobrih tujih praks, ki so uspešne. Nekaj primerov vam želim povedati. Govoril sem to tudi vašemu predsedniku vlade, ko sva se pač srečala v Beltincih na 102. proslavi priključitve, jaz temu rečem, Prekmurja Sloveniji. Pa kot domačin je znak olike, da grem do državnega vrha, jih vprašam, kako ste, veseli smo, da ste pri nas, in je bilo časa kar nekaj minut. In jaz sem mu povedal, kako je bilo, ko sem bil tudi v tujini. Zelo dobronamerno, želel sem, da se tudi kakšna stvar posluša mogoče, ampak saj vem, jaz sem opozicijski poslanec, mi tukaj smo vredni tako samo posmeha in najbolje bi bilo, da bi bili kar tiho. Ampak bistvo obvladovanja bolezni je trojno v tem trenutku. V resnih strokovnih člankih piše takole. Prosim, cepite se, vendar to ne more biti prisilno cepljenje, prosim, cepite se. Drugo je, vse naredite, da bo zrak varen. In se veliko dela, samo v Sloveniji nič na takšen način kot tujini v dobrih praksah. In potem, prosim lepo, potem pa še PCT pogoji naj temeljijo na brezplačnem testiranju. Čim več je testiranja, tem bolj smo populacijsko varni, tudi zato. Jaz sem danes bral, saj ne vem, če držijo, sem celo poslal naprej, ker je bilo na Twitterju, da pač nove / nerazumljivo/ delta recimo, pač imajo nekatere drugačne lastnosti kot alfa in ostali do sedaj. In ena od teh je, da / nerazumljivo/ nekaj časa po cepljenju z mRNA cepivi, si varen, da ne zboliš oziroma ne prenašaš dvotretjinsko mogoče. Pri AstraZeneci, ki ste jo tako na veliko kupovali in uvažali iz Madžarske, je to samo tretjinsko. Kaj to v praksi pomeni? S katerimkoli cepivom si cepljen, je večja možnost, da tudi, če zboliš, da boš imel manj težko klinično sliko. Zlasti pa je manj možnosti, da boš pristal na intenzivnem oddelku, Vendar je pa kar realna možnost, da boš prenašal. To je sedaj jasno tudi za cepljenje. In če hočemo obvladovati stanje v populaciji, mora biti testiranje dostopno. V Sloveniji pa ne, z namenom, da populacijo prisilite na prisilni način cepljenja, ste naredili, bo plačno cepljenje in potem, glej ga zlomka, takoj milijon izjem. Milijon izjem, tako da, to več ni to. Tako da zdaj tisti, ki morajo plačevati, so v resnici zelo diskriminirani, pa kar je najhuje, dostopnost ste zmanjšali. Da pa ne povem, da kljub vsemu je teh točk za testiranje, v primerjavi z tujimi praksami, relativno malo. Pri nas se še vedno dogaja, da ljudje čakajo na testiranje uro ali dve. V tujini, ker so dobre prakse, je toliko, pa ne delajo iz tega znanosti, iz hitrega testiranja. To ni znanost. Testirajo v frizerskih salonih, bolj ali manj vseh lekarnah in še marsikje drugje in je to opravek petih do desetih minut, maksimalno in potem pa ulovijo, saj, kaj pa je hitro testiranje, je sito, ki mora ulovit. V Sloveniji pa ne.

Naslednji primer, zaradi vaših odlokov, zaradi vaših odločitev, en del populacije, ko je zbolel, ni šel na testiranje. Zaradi vaših odločitev. In ti ljudje, sedaj nimajo statusa. Če bi živeli v Avstriji, bi bilo zelo enostavno(?). Greš na test protiteles in pač po nekih strokovnih kriterijih, predvidevam, da je Avstrija čisto dovolj resna država, da se ne ukvarja z čarovnijami, ampak z resnimi stvarmi, ti dajo dokazilo, da imaš dovolj protitelesen, da / nerazumljivo/ zase, predvsem pa za druge. Se sedaj ne spomnim, ali je to 30, 60 ali 90 dni, ampak, imaš vsaj možnost. Dam v Sloveniji predlog slovenski Vladi. Ne, pa ne, pa ne. Potem pa opozicija, pomagaj, sodeluj. Ja pa kako? Ali naj narišem mogoče. Pomaga vsak po svojih močeh. Moja navada pač je, da pogledam, kaj je v tujini, se pogovarjam s strokovnjaki v Sloveniji in v tujini, potem to predlagam. Drugo, kot opozicija, ne morem. Rečete, ne, ne, ne.

Če grem naprej. Jaz se zavedam, tudi vedno povem, da sem zagovornik cepljenja, ob vseh tveganjih, ki obstajajo. Ampak, da ne bo vsak dan več anticepilcev, obstaja nekaj pravil. Prvo pravilo je, absolutno upoštevati stroko in bit včasih še trikrat bolj previden. Da nam tu stvari ne štimajo, sem spoznal v trenutku, ko sem videl, kake probleme imajo v Nemčiji z AstraZeneco. Gospa Merkel je odreagirala v urah, ne v dneh in tednih in potem še marsikatera evropska država. In glej ga šmenta, ravno takrat se slovenski na Vladi odločite, da pozovete maturantke in maturante na cepljenje, ne vem, mislim da nekih 20, 25 % se je odzvalo in na razpolago s tem dali samo AstraZeneco, svojim diplomatom pa Pfizer. Ko sem skušal izvedeti, kdo je to odločitev sprejel, mene to res zanima. Kdo je pri najbolj občutljivi populaciji, bilo je jasno takrat v Evropi, varujte mlade, zlasti varujte mlade ženske. Kdo je takrat sprejel to odločitev, tega, spoštovani, še zdaj ne morem zvedeti? Ali veste, kaj se naredi. Stroka reče, stroka, stroka.

In pri tem sedanjem primeru, z tem cepivom, tisto, kar je novost v Sloveniji, stroka zanika, da je to njihov predlog. To me je presenetilo, ker do sedaj so sklonili glavo, bili prijazno tiho iz ne vem kakšnega razloga, kar seveda škodi slovenski stroki. Sedaj je bilo pa jasno rečeno, to ni stališče stroke, da se cepi s cepivom, ki je že marsikje prepoznano kot nevarno in manj učinkovito. Bova šla gledati, gospod državni sekretar, posamezne države in boste mi razložili, ali je Danska neverodostojna, ali so nemške omejitve neverodostojne, ali je / nerazumljivo/ bolnica v Berlinu neverodostojna? Jaz pričakujem, da ne bomo poslanke in poslanci tisti, ki bomo gledali, kaj počnejo države v Evropi, ki so resne do svojih ljudi. Potem pa tisto, ko reče gospa Beovićeva, ki je odgovorna, reče, če ste poslušali, kako je komentirala to, ko ste se odločili, da za cepivo, ki je bolj nevarno in manj učinkovito, pa velja PCT pogoj takoj, ko je cepljeno. Jaz sem potem se z par strokovnjaki pogovarjal, ker me je res zanimalo, kaj zdaj to. Če bi to stroka predlagala, je treba vsem po vrsti vzeti doktorate. Pa tega ni stroka predlagala. To je bil eksperiment slovenske Vlade, na način, ki ga nihče drugi v Evropi ni delal. To je bil eksperiment. Pa če delate sami na sebi je to vaš problem, če pa delate na naših ljudeh, na državljankah in državljanih, potem pa to, je nekaj nesprejemljivega, zavržnega.

Da se vrnem k PCT pogoju. Meni je bilo grozno opazovati gospo Logarjevo, kako skuša na čim bolj diplomatski način povedati, to pa ni moj, to pa ni naš predlog. Ampak se pa jaz vprašam, kdo potem pa je to predlagal? Kdo potem predlaga ukrepe, če še stroka reče, to pa ni naš predlog? Mi imamo v tem trenutku, ob tej razpravi okoli PCT-ja, hudo težavo in ta težava je, da je Covid realna grožnja.

Ne vem, če ste si prebrali podatke. Jaz bom zdaj govoril malo na pamet, upam, da ne bom preveč zgrešil, če mogoče mi spomin dobro ne služi, me prosim popravite, ampak, če se dobro spomnim, nam v Sloveniji na leto umre približno 20 tisoč državljank in državljanov, plus minut, ne vem, 500 ali nekaj podobnega. Lani nam je umrlo, če se zdaj spomnim dobro, 24 tisoč. Torej to je ta presežna umrljivost, kot se reče. Seveda nihče med nami ne zna povedati, koliko jih je umrlo zaradi Covida ali koliko jih je umrlo zato, ker je Covid preprečil dostop drugim bolnikom v zdravstveni sistem. Ker mi te podatke, ko nam jih javljate, kajne, to so podatki zaradi ali z, verjamem, da razumete razliko, ampak dejstvo je, da Covid zaradi neposrednih, pa drugih učinkov, povzroča veliko smrtnost in ga mi moramo jemati kot zelo resno bolezen in tisto, kar ste pa zdaj naredili, z temi PCT ukrepi in drugimi ukrepi, ki jih dnevno spreminjate, je predvsem nezaupanje in bes ljudi. Ampak na tej točki ne moremo obstat, ker realnost je pa težavna.

Jaz si ne znam predstavljati, kako boste od sedaj naprej vodili prepričevanje ljudi, prosim, cepite se. Koga boste poslali v prvo vrsto? Vas, gospod državni sekretar ali tiste, ki v resnici odločajo? Jaz sem siguren, da to ni gospod Poklukar, ne verjamem, da bi to sprejemal, kar sprejema. Jaz v tem trenutku ne vem, ali odloča vse neposredno gospod Ivan Janez Janša ali notranji minister v odstopu oziroma odstopljen – kako se mu že reče, saj več ne vem – jaz ne verjamem, da to na zdravstvenem ministrstvu sprejemate. Jaz, res ne verjamem, da je bil vaš predlog, da se preferira cepivo, ki je drugod marsikje označeno za manj varno, zlasti manj učinkovito. Jaz ne verjamem, da je to bil vaš predlog. Jaz ne verjamem, da je bil vaš predlog PC pogoj za državno administracijo, policiste in Slovensko vojsko. Jaz bi res rad videl, koga administratorka na Ministrstvu za zdravje tako zelo ogroža, da pa res ona mora biti prisilno cepljena? Jaz ne verjamem, da je to bil predlog Ministrstva za zdravje, v vsakem primeru pa vem, da to ni bil predlog strokovne komisije ali skupine.

In, mi pa kljub vsemu moramo Covid obvladat. To je naša država, to so naši ljudje. Zato bi jaz predlagal naslednje. Seveda, v nobenem primeru, prosim vas lepo, nobene grde besede proti ljudem, ki jim je težko in so v hudi osebni stiski. Tem ljudem je res težko. To razumemo. Strah jih je. To so naši ljudje, ki jih je strah. Nobene težke besede proti drugim inštitucijam. To, kar si je danes vaš predsednik Vlade privoščil, z Ustavnim sodiščem, globoko obsojam. To je razgradnja demokratičnega sistema v Sloveniji, ki si je ta država ne zasluži. Na ta način bo za…, ali veste, kje je pa problem? Problem pa je, da splošno zaupanje na ta način izgine. Brez zaupanja pa te epidemije ali bolezni ne bomo mogli obvladat. Jaz lahko rečem, da moja želja, da seveda, da takoj odidete in da pride nekaj boljša Vlada, samo to nič ne pomeni, tega ne moremo dati v sklepe, ampak, ko razmišljam, kaj naredit, do volitev, jaz upam, da bo vsaj toliko poguma imel predsednik države, da jih bo na prvi možni datum razpisal. Kaj naredit, bi si želel, da naredimo vsi ene tri, štiri korake nazaj in en korak v pravo smer.

To, kar ste vi, Andrej, pa seveda tudi vsi mi, kaj govorimo, takoj prosim lepo, ampak res, takoj, sprostite testiranja. To je tako nujen ukrep, da bi mogoče mogli imeti samo na to temo neko nujno izredno sejo, ampak bo prepozno, to bomo zopet izgubili dva, tri tedne. To je tako nujni ukrep, ga zgrabimo tiste, ki enostavno ne izgledajo klinično bolni, pa bi se še, imeli voljo in so mogoče celo cepljeni, da bi se testirali, da ugotovijo, kaj pa če le prenašajo virus.

Včeraj je v tej dvorani sedel dr. Keber. Povedal je en podatek, ki je v bistvu zelo resen. Povedal je, kakšen je delež že v tujini med ljudmi, ki umirajo, ki so cepljeni. Kaj to pomeni? To pomeni, da cepljenje je potrebno, zmanjša prenos, bolj smo varni, če zbolimo, je večja možnost, da bo bolezen zelo neznačilno, mogoče brez klinične slike ali pa celo kako drugače, blažje potekala, ampak ne pri vseh. Cepljenje ni zadostno, to moramo sedaj vedeti in, če ugotovimo, da cepljenje ni zadostno, pa to je že strokovno ugotovljeno, potem ostale ukrepe moramo izvajati racionalno in najbolj racionalni ukrep v tem trenutku je testiranje, kdorkoli hoče se it testirat, naj se vsak drugi dan, tretji dan, brezplačno testira, ker je to v interesu populacije in države.

Seveda podpiram te ukrepe, ki so tu notri. Povedal sem vam primer mam, ki imajo šolajoče se otroke in je to socialni problem tudi, kadar gre za recimo oddaljene kraje in morajo otroci priti do Ljubljane, ampak zdravstveno je še tisoč razlogov, zakaj je potrebno testiranje sprostiti in prosim lepo, ta PCT tudi razširite tudi na serologijo.

Pa še nekaj povem, potem pa v tem krogu končam, saj verjetno bo danes več krogov, jaz ne razumem, zakaj ste zavrnili mojo pobudo, da ponovno po letu dni ugotovimo, pred, splošno odpornost, ki je posledica ne samo cepljenja, tudi prebolevnosti, v populaciji. Marsikatera država to uporablja z namenom, da lažje planira ukrepe. Ko sem vam predlagal, pa to ni neka velika raziskava, ker to statistika potem odigra, ste mi odgovorili, da pač ni potrebno, da nimate kapacitet, - mimogrede, dvakrat sem vam predlagal, kje(?) imate rezervne laboratorije, pa ste zavrnili kot ministrstvo in kot Vlada -, ampak ko sem vam predlagal, dajmo, da vsaj vemo, kakšno imamo neko splošno odpornost populacije, ker kljub vsemu, pri resnih ukrepih moraš imet resne podlage, podatek vam ni zanimiv. Zakaj vam ni podatek zanimiv? Ali brez podatkov načrtujete resne ukrepe, ki tako zelo globoko posežejo v tkivo te družbe?

Hvala.