Hvala, hvala tudi za opozorilo pri stališčih glede izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost. Dovolite, da pojasnim, da je procedura potrjevanja načrtov za okrevanje odpornost zelo jasno pojasnjena in noben načrt ne pride na dnevni red, če ni ustrezno obravnavan in potrjen na predhodnih delovnih telesih, podobno, kot je tudi procedura v našem Državnemu zboru.

Torej z uredbo o izvajanju ukrepov RRF-ja je predviden enomesečni rok s katerim komisija podrobno pregleda najmanjši dejal in za posamezno državo članico usklajuje. Potem gre to po objavi in pregledu komisije na tako imenovano skupino ekonomskih in finančnih svetovalcev, kjer se opravi temeljita razprava o posameznem načrtu in tam je nepotrebno doseči poleg komisijskega soglasja še soglasje vseh držav članic. V parih dneh zato, da se lahko zagotovi državam, ki so utrpele določene posledice se sestane še skupina finančnih svetovalcev, kjer tudi podrobno uskladijo vse časovnice in šele potem po najmanj osem dnevnem zamiku se lahko uvrsti na zasedanje Sveta ministrov EKOFIN. Tako, da to drži, sicer se pa opravičujem, da nismo bolj jasno napisali stališče.

Glede financiranja podnebnih sprememb. Tudi tukaj se strinjam, nisem dovolj povedala. Z veseljem povem, da v sklopu našega predsedovanja, ki je seveda zelo povezano tudi z okoljskim svetom je namen Evrope, da v bistvu ponovno poudari svojo vlogo v tem tako imenovanem podnebnem financiranju.

S predlogom sklepov, ki so do konca usklajeni manjkajo samo še določene zaveza v finančnih zneskih, za kar smo tudi v sklopu predsedstva pozvali vse države, naj konkretno povedo kakšne so te številke in le te bodo tudi dopolnjene in ko bodo sklepi objavljeni bodo številke vidne. Potrjujemo zavezanost Evrope k implementaciji pariškega sporazuma. To pomeni, da še vedno zelo podpiramo napredek k doseganju dolgoročnih ciljev. Kako? Tako, da bomo lahko uskladili finančne tokove s prizadevanji za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov na eni strani ter pomembno z večjo angažiranost tudi privatnega financiranja trajnostnih naložb. Vsekakor moramo gledati na ta dogovor KOP 21, če lahko uporabim kratico na širšem sklopu EU dela in dela držav članic. Govorim namreč o taksonomiji, o okoljskih trajnostnih naložbah, o standardu zelenih obveznic in predvsem tudi o nameri o razkrivanju podatkov glede trajnostnih naložb

Vse to skupaj tvori en koherenten paket, kjer se tudi znotraj tega paketa izpostavlja pomen cene oblika, škodljiva odprava subvencij, dajejo se konkretne zaveze, kako se bodo preusmerjali finančni tokovi v smeri pač zoper podnebno neutralnih in trajnostnih naložb.

Še nekaj o številkah. Vemo, da naj bi se na svetovni ravni mobilizirali sredstva v obsegu 100 milijard dolarjev letno v obdobju do leta 2025 in to zavezo se tukaj ponovno potrjuje. Kot rečeno EU največ prispeva od leta 2013 smo prispevek povečali oziroma podvojili in sedaj se to zavezo o letnem znesku 100 milijard potrjuje po letu 25, kljub temu, da nas je prizadela tudi kriza covid.

Prav tako se poziva vse multilaterarne razvojne banke in pa institucije, da še pred KOB-om podajo trudi one svoje ambiciozne načrte, časovnice zato da bi pač uskladili finančne tokove in pa celoten pariški sporazum. Hvala.