Spoštovani gospod predsedujoči, predsednik, hvala za besedo. Spoštovani vsi ostali prisotni, kolegice in kolegi. Jaz se bom načrtno izognil prvim dvema točkam, ker bom pustil mojim kolegom, da mogoče bodo malček več povedali o prvih dveh točkam, ampak se bom posvetil samemu izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost.

Sami vemo tukaj, da mehanizem za okrevanje odpornosti je ključni inštrument v okviru inštrumenta nex generation EU, ki je zelo pomemben instrument tudi za prihodnost Evrope na večih področjih, tudi na zeleni politiki. Ampak tukaj bi rad izpostavil predvsem to, pozdravljam, da bo Svet do sedaj potrdil 18 izvedbenih sklepov na podlagi ocene Evropske komisije. Jaz se tukaj z mojim predhodnikom ne strinjam. Načrti so bili skrbno pregledani, so bili odobreni. To niso neke floskule ampak so se države članice izjemno potrudile s temi načrti in sedaj ko so ti načrti potrjeni jaz ne vidim razloga, da bi zavlačevali in tukaj moram reči, da podpiram vlogo Vlade Republike Slovenije v svoji vlogi predsedovanja, da se ta denar čim prej nakaže.

Zakaj? Vsi vemo rek tisti, ki hitro da dvakrat da in jaz mislim, da tukaj ni potrebno, da zavlačujemo, ni potrebno, da bom tako rekel ko se radi tudi ljudje na ulici izražajo ni potrebno, da smo tukaj še večji birokrati kot smo, ampak ta denar sedaj je na voljo. Države članice so izkazale načrte, so izkazale pripravljenost, so izkazale vizijo. Vsaja država članica je izkazala vizijo za prihodnost in jaz mislim, da tukaj mora država Republika Slovenija, ki predseduje tega ne smemo zamariti, predseduje Svetu EU poskrbeti, da države članice dobijo, pridejo čim prej do teh sredstev, da bo lahko izpeljale svoje projekte, da bodo lahko izpeljale svoje reforme načrtovane v svojih nacionalnih dokumentih. In to je pomembno. Jaz mislim tukaj, da ne smemo iskati nekih zamer, ne smemo iskati nekih vejic, kot bi se lahko izrazil ampak mora ta denar, ki prit do čim prej do držav članic.

Potem bi tudi, kar se tiče točke pet, izvajanje inštrumenta ŠURN, bi tukaj podprl. Jaz mislim, da je to bila pravilna odločitev komisije, ki je v bistvu nekako tudi odgovor na posledice pandemije sprejete na pandemije covid 19 bil sprejel 19. maja 2020. Tukaj so tudi ogromna finančna sredstva v višini 94 in še nekaj milijard eurov. Do sedaj je bilo izplačanih že velika večina. To se pravi skoraj 90 milijard eurov. Jaz mislim, da je ta denar ogromno, ogromno pomagal državam članicam pri soočenju z negativnimi gospodarskimi in socialnimi posledicami. Kako je ta denar pomemben in kako lahko ta denar obrne trend v gospodarstvu je zelo lep primer država Slovenija, ki smo s tem denarjem in tudi v prihodnosti bomo veliko naredili.

Predvsem se pa kaže to v nizki rekordni brezposelnosti, poudarjam še enkrat nizki rekordni brezposelnosti, ki je tudi mogoče ne, boste težko priznali na drugi strani, zasluga sedanjih ukrepov te vlade. Kaj bi bilo, če mogoče bi bila kakšna druga vlad, ki je bila v preteklosti.

In ne nazadnje imam jaz mogoče tudi tukaj vprašanje. Proti koncu se boste tudi pogovarjali glede izvajanja pariškega kluba. Tukaj seveda si želimo, da bi ti dolgovi, ki jih je nekako Evropska unija sposodila Čadu in Etiopiji nekako čim bolj predvsem tudi za njih pozitivno rešili. Mene mogoče tukaj zanima mi v preteklosti, neka druga vlada je posodila denar tudi Grčiji. Videli smo, da Grčija do sedaj nam je vrnila 23,5 milijona eurov obresti, če se ne motim pa vrnili so prvi del posojila v slovenski proračun in če imam tukaj podatke, bodo celotno posojilo poplačali do leta 2041, pa me mogoče zanima malček v kakšnem časovnem intervali bo Grčija.

In kar se tile pa financiranja podnebnih sprememb, ta točka se mi zdi zelo pomembna EU in njene članice največ prispevajo k mednarodnem podnebnem financiranju in so od leta 2013 svoj prispevek več kot podvojile. Jaz to pozdravljam in se s tem strinjam. Moramo pa se tudi zavedati in tukaj ključno in tukaj bi mogoče malček več informacij Evropa, Evropska unija ni sama na tem našem planetu Zemlja in tudi ni največja onesnaževalka. Mi si bomo lahko še ne vem kako trudili, še ne vem kako spodbujali k podnebnim ukrepom, če na drugi strani druge velesile ne bodo v enaki meri pristopile k tem ukrepom, se mi zdi to početje plemenito, ampak na žalost jalovo. Zato si želim, da mogoče bi o tem kontekstu tudi Evropo obravnavali ne kot samo svojo ampak del neke celote in na podlagi tega tudi upoštevali in v številkah me zanima malo več podatkov.

To je moja razprava za današnji dan za to točko. Na zdravje in iskrena hvala za pozornost.