Hvala lepa gospod predsednik. Lep pozdrav vsem. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika skladnosti z Ustavo, s pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika in bom predstavila bistvene poudarke iz tega mnenja.

Predlog zakona vsebuje več sprememb in dopolnitev, ki se nanašajo na nezdružljivost funkcije poslanca z opravljanjem pridobitne in drugih dejavnosti. Ena bistvenih je sprememba prvega odstavka 12. člena, ki je vsebinsko enaka kot je bila že sprememba Zakona o poslancih predlagana v letu 2019. Predlog zakona v prvem odstavku 12. člena določa, da poslanec ne sme opravljati pridobitne in druge dejavnosti, ki po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije ni združljiva z opravljanjem javne funkcije.

Predlog zakona pa vsebuje tudi ureditev v drugem odstavku 12. člena, na katero je treba posebej opozoriti, ker je po mnenju Zakonodajno-pravne službe v neskladju z Ustavo in pravnim sistemom. Drugi odstavek 12. člena kot sankcijo za nezdružljivost določa prenehanje pravice do plače in nadomestila plače ter drugih prejemkov, ki jih dobi poslanec, glede vidika posega v pravico do plače oziroma nadomestila, ki jo določa 95. člen Ustave.

Poslanci imajo v skladu s 95. členom Ustave pravico do plače oziroma nadomestila, ki je določeno z zakonom. Pravica do plače je med vsemi funkcionarji za poslance posebej določena v Ustavi in vsebuje več ustavno pravnih vidikov. Zagotavlja samostojnost in neodvisnost posameznih poslancev in njihov reprezentativni mandat ter samostojnost in neodvisnost od Državnega zbora kot celote kot zakonodajne veje oblasti. V skladu z ustaljeno ustavno sodno indikaturo je materialni položaj in materialna neodvisnost predpogoj za neodvisnost posameznega državnega organa in njegovih funkcionarjev.

V iz odločbe Ustavnega sodišča, ki je v mnenju citirana izhaja, da je za neodvisnost državnega organa pomembnih več elementov in sicer mora v okviru varstva materialne neodvisnosti zakonodajalec zagotoviti zadostna sredstva za delovanje institucije, zagotoviti pa mora tudi ustrezen materialni položaj njegovih funkcionarjev. S tem povezan pomemben pravni vidik 25. člena Ustave je tudi poklicnost opravljanja funkcije poslanca in zagotovitev ustreznega plačila za opravljanje njegove funkcije. Izrecna ustavna določba , ki poslancem za njihovo delo zagotavlja plačo ali nadomestilo pomeni, da ima poslanec z Ustavo zagotovljeno plačilo za opravljanje svoje funkcije in socialno varnost, zato je določba 95. člena Ustave odraz načela pravne in socialne države.

Predlog zakona, ki neposredno posega v to ustavno pravic je zato treba presoditi z vidika načel pravne države, in sicer z vidika prepovedi prekomernih posegov države z uporabo strogega testa sorazmernosti. Najprej je treba ugotoviti, ali je cilj zakonodajalca legitimen.

Če je cilj tega predloga zakona, da se zagotovi nezdružljivost funkcije in spoštovanje pravnomočnih odločitev pristojnega organa, ki je odločil o nezdružljivosti je ta cilj mogoče oceniti kot legitimen, vendar pa je treba oceniti še, ali je tak poseg v skladu s tistimi izmed načel pravne države, ki prepoveduje prekomeren poseg in z njim tudi odvzema pravico, ki jo določa Ustava. Strogi test sorazmernosti namreč obsega tri vidike. Prvi vidik je ali je poseg sploh nujne, drugi ali je primeren in tretji ali je sorazmeren v ožjem smislu. Vsi trije elementi strogega testa sorazmernosti morajo biti izpolnjeni kumulativno. Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da ti elementi niso izpolnjeni.

V predlogu zakona ni utemeljeno, da je predlagana sankcija prenehanje pravice do plače in nadomestila potrebna oziroma nujna. V pravnem sistemu namreč že obstajajo sankcije in pravne posledice, če poslanec ne spoštuje predpisov, ki določajo nezdružljivost funkcije. Te sankcije so določene v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, in sicer kot prekršek in kot globa. Obstaja pa tudi posebna sankcija, ki je predvidena za vse neposredno voljene funkcionarje in določa, da Komisija za preprečevanje korupcije v svoji odločitvi obvesti javnost in javno objavi nezdružljivost funkcije, ki jo je ugotovila.

Takšne sankcije je sprejel zakonodajalec v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije in Zakonodajno-pravna služba ocenjuje tudi, da pravzaprav razlogov za spremembo teh že določenih sankcij ni, kajti ni primerov, ko poslanci ne bi spoštovali pravnomočnih odločitev o nezdružljivosti funkcije. Poleg tega in to je v pravnem sistemu zelo pomembno je pomembno, da bi v primeru, ko bi pristojni organ odločil o nezdružljivosti funkcije kot o pravici obveznosti ali pravni koristi s pravnomočno odločitvijo, poslanec pa te pravnomočne odločitve ne bi spoštoval v upravnem redu predvidena izvršitev pravnomočne odločitve pristojnega organa s sredstvi, ki jih določa pravni sistem.

Ukrep, ki ga določa predlog zakona tako z vidika potrebnosti oziroma nujnosti in ravnovesja med postavljenim ciljem in težo ukrepa ni utemeljen. Potrebno je opozoriti še na dva vidika, in sicer prenehanje pravice do plače in nadomestila ter vseh povračil stroškov je nesorazmerna sankcija, ki bi v pravnem sistemu pomenila tudi posebno sankcijo, ki bi bila povsem izven pravnega sistema in bi bila v neskladju tako z načelom pravne države kot tudi z načelom socialne države. Na pravnomočne odločitve zavezujejo in jih je treba spoštovani, vendar zakonodajalec nima neomejenega polja proste presoje pri določanju pravnih posledic, zato mora tudi pri izvršitvi pravnomočnih sodnih odločb poskrbeti, da se zagotovi socialna varnost dolžnika in socialna varnost oseb, ki jih je dolžan preživljati.

In še glede na čela enakosti pred zakonom. Pravna sankcija, ki je predlagana v drugem odstavku 12. člena naj bi bila v pravnem redu, naj bi veljala le za poslance. Takšna ureditev po presoji ZPS krši splošno načelo enakopravnosti, ki kot temeljno ustavno načelo izhaja iz enakega človekovega dostojanstva vsakogar, tudi poslancev kot predstavnikov ljudstva. Gre za nedopustno razlikovanje, ki bi glede vrste in intenzivnosti sankcijo vzpostavila razlikovanje med poslanci in drugimi osebami in tudi razlikovanje med samimi funkcionarji, ker bi bila le za poslance določena posebna sankcija za kršitev nezdružljivosti funkcije.

Po presoji Zakonodajno-pravne službe merilo razlikovanja ni v razumni povezavi s predmetom različnega pravnega urejena, zato takšno razlikovanje ni primerno sredstvo za dosego zastavljenega cilja. Predlagana ureditev je zato tudi v neskladju z načelom enakosti pred zakonom. Hvala.