Ja hvala lepa predsednik. Zdaj Nepovezani poslanci smo se odločili in po vsem dogajanju predhodnem v zvezi s temi vsebinami v tem mandatu, ko smo v resnici se s to problematiko srečali ob dveh po našem mnenju zelo povednih primerih in seveda vsi skupaj družno ugotovili, da so določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in Zakona o poslancih medsebojno neskladna smo sedaj pripravili popravek Zakona o poslancih in ga vložili v zakonodajni postopek.

V njem v resnici rešujemo to dilemo s katero smo se srečali v teh dveh primerih ob seveda ugotavljanju nezdružljivosti funkciji poslanca z nekimi drugimi funkcijami ali pa dejavnostmi. Saj vsi vemo, za katera dva primera gre. Gre za našega madžarskega kolega oziroma predstavnika madžarske narodne skupnosti in pa tudi za kolega, ki je sodeloval meseca marca na evropskem nogometnem prvenstvu za mlade.

Zdaj dileme, ki so se takrat pojavile so predvsem se pojavile zato, ker Zakon o poslancih v svojih določbah izrecno napotuje na Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je v tem primeru sistemski predpis. Vendarle pa je ta vsebinsko kot smo ugotovili neskladna. Eden govori o prenehanju mandata poslanca, drugi ne. Eden govori o zgolj nekaterih dejavnostih, ki jih je možno kot izjemno opravljati. To govori Zakon o poslancih, potem pa Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa to polje dovoljenih dejavnosti bistveno, bistveno širše kot pa Zakon o poslancih.

Mi smo zdaj ta predlog uredili na način, da izvzemamo oziroma napotujemo na sistemsko ureditev na področju integritete in v ta namen posegamo v določbe 9. in 12. člena Zakona o poslancih, ki govorita predvsem o tem, da mora poslanec najpozneje v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata prenehati opravljati pridobitno dejavnost, ki je nezdružljiva z funkcijo oziroma mora prenehati biti član nadzornega odbora gospodarske družbe.

Ker pa seveda hkrati odpravljamo tudi edino sankcijo, to je prenehanje mandata poslanca se nam je zdelo primerno, da seveda neka sankcija, kot se je tudi pokazalo v teh dveh primerih v praksi, da neka sankcija seveda mora biti. Na podlagi tega, kar je v svojih ugotovitvah in kot predlog podala tudi Komisija za preprečevanje korupcije smo želeli uvesti sankcijo, ki bi se vezala na višino prihodkov, ki jih ustvarja poslanec.

Zato smo želeli predlagati, da se za sankcioniranje poslancev uvede nekakšna upravna sankcija, to je odtegnitev plače in seveda vse s plačo oziroma z delom povezanih nadomestil za tisti čas, ko poslanec ostaja v kršitvi. Torej, če bi poslanec opravljal pridobitno ali pa drugo dejavnost, ki ni združljiva z njegovo funkcijo tudi po tem tri mesečnem roku ali pa po pravnomočno ugotovljeni kršitvi smo želeli, da bi mu za ta čas ne pripadala pravica do plače in drugih nadomestil.

Kot rečeno na za slednje smo se odločili nekako po neki pobudi ali pa napotilu Komisije za preprečevanje korupcije, ki je v svojem mnenju rekla naslednje, citiram: »ker niti nadzorstveni organi niti volilci nimajo učinkovitega mehanizma sankcioniranja nosilcev javnih funkcij katerih pretekla ravnanja so bila nezakonita oziroma neintegritetna zaradi česar je ugled javne funkcije, ki jo upravlja načet, zaupanje vanje, da bodo v prihodnje vendarle lahko zakonito ter integritetno opravljali javno funkcijo pa porušeno bi bilo potrebno zakonodajo ustrezno spremeniti na način, da bi omogočala hitrejše ukrepanje zoper tovrstne nosilce javnih funkcij.

Ukrepi so pri tem lahko različni: suspenz, zmanjšanje plače oziroma drugih prejemkov, javni opomin in podobno. Pomembno pa je, da je zakon predvideva, da jih je mogoče učinkovito uveljaviti, da so sorazmerni, učinkoviti ter odvračajo od tovrstnih kršitev v prihodnje. Na voljo bi morali biti tako nadzorstvenim organom javne oblasti kot tudi volilcem.

Nadalje pa v 3. členu predloga želimo črtati tudi 13. člen veljavnega Zakona o poslancih, ki ureja dodatno delo poslanca, tako imenovano petinjsko delo kot vsakdanje uporabljamo v praksi izraz, ki določa, da sme poslanec po obvestilu pristojnemu delovnemu telesu Državnega zbora, torej tej komisiji opravljati dejavnost, če gre za opravljanje zahtevnejših, strokovnih, znanstvenih, pedagoških in raziskovalnih del. Tu posebej opozarjam, da je v tem delu Zakona o poslancih pri navajanju izjem bistveno ožji, kot pa zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki dovoljuje tudi nekatere kulturne, publicistične, športne in tako dalje še dejavnosti in s tem v resnici postavlja poslance v neenakopraven položaj z drugimi funkcionarji med drugim tudi ministri, ki jim je zraven opravljanja funkcije dovoljeno opravljati bistveno več, kot pa poslancem. Zato se nam zdi smiselno, da Zakon o poslancih, kot specialni zakon tukaj sledi sistemskemu, ki je Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije in kot rečeno v tem delu bistveno širši.

Torej kar pa zadeva same postopke odločanja, kdo odloča o tem ali bo poslanec lahko opravljal dodatno delo ali pa ne, menimo, da bi bilo primerneje, da te postopke vodi organ, ki je neodvisen. V tem primeru namreč sami lahko vidimo skozi prakso, ki se nam je tudi v tem mandatu zgodila, da v resnici poslanci odločamo o sami sebi in s tem ne dajemo niti videza kaj šele dejansko neke nepristranskosti pri odločanju. To se je nenazadnje pokazalo tudi, ko smo odločali o obvestilih poslancev, da bi želeli opravljati to petinsko delo. Enim se je to dovolilo drugim se ni, o enih vlogah se je odločalo o drugih sploh ne oziroma moram govoriti o obvestilih, ker je v bistvu praksa nekako zašla izven okvirov tega kar določa Zakon o poslancih, ki govori zgolj o tem, da mora poslanec obvestiti MVK, ta pa se lahko nekako odloči, da ne dovoli. Ne govori pa o odobritvi vsakega obvestila, kot smo potem v praksi začeli to izvajati.

Torej nemogoče je odločati sam o sebi nepristransko kot bi to moralo biti, zato nas to in ta praksa vodi do zaključka, da je treba tudi v tem delu Zakon o poslancih spremeniti na način, da bo vzpostavljena neka jasna in sistemsko skladna ureditev s področja nezdružljivosti in prepovedi upravljanja dejavnosti za funkcionarje z ostalimi funkcionarji in torej kot rečeno mora o tem odločati nek samostojen in neodvisen državni organ, ki še enkrat opozarjam, odloča po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ki v resnici v zdajšnji trenutni ureditvi določa bistveno širše možnosti opravljanja te dejavnosti.

In če še navedem dva absurdna primera, ki sta se nam zgodila in sta zelo povedna v tem delu, ko se pogovarjamo do kam smo v resnici sami sebe pripeljali s tem odločanjem. Vsi vemo, da se je MVK seznanila oziroma dala dovoljenje enemu poslancu, da prostočasno igra v glasbenem ansamblu in drugemu poslancu da opravlja vodenje planincev k naših gorah. Mislim, to je res absurd. Vsakemu je že vnaprej jasno, da takšna prostočasna dejavnost ne spada v vsebino, kot jo določa Zakon o poslancih d se takšne stvari niti ni treba obveščat niti ni treba prosit za dovoljenje. Vendarle pa se gremo tak šov. Vem, da je bilo tem poslancem tako svetovano za vsak slučaj, da si pokrijemo hrbet ne, ampak to so že absurdne situacije.

Torej kot rečemo bom se tu ustavila pa bom mogoče potem še če bo razprava šla v to smer. Mi menimo, da je ureditev, aha še to sem pozabila ja. Tu se še moram pomudit. Torej kot rečeno smo predvideli tudi neko sankcijo ko poslanec ne želi ali ne preneha opravljati nezdružljivostne funkcije ali pa dejavnosti. Sankcijo, ki smo jo predvideli je torej odvzem plače in nadomestil plače za čas ko ta kršitev traja, vendarle pa smo potem, ko smo prejeli moram rečt zelo obširno in izčrpno mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predvsem ta del problematizirala ga proučila z več različnih vidikov, saj bo verjetno Zakonodajno-pravna služba tudi povedala, ampak če potegnem črto opozorila na to, da gre za prevelik poseg v pravice poslancev tudi na nekem ustavnem nivoju tudi z ustavnega vidika problematičnem tudi z vidika načela sorazmernosti in strogega testa sorazmernosti z vidika načela enakosti pred zakonom in tako naprej.

Torej Zakonodajno-pravna služba meni, da je ta sankcija, ki smo jo želeli predlagati prehuda, neprimerljiva tudi z ostalimi funkcionarji, zato smo se nekako po tehtnem premisleku odločili, da bomo pač ta del z amandmajem, ki smo ga predlagali tudi črtali. Meni je sicer žal. Jaz menim, da bi bilo tako prav in stojim za tem, ampak seveda Zakonodajno-pravna služba strokovnega vidika pravi, da to ni OK in bomo seveda temu sledili, zato smo pripravili tudi amandma, ki to spremembo v drugem odstavku 12. člena črta.