Hvala.

Zdaj, midva sva bila z generalnim sekretarjem kar na nekaj proračunskih pogajanjih z ministrom za finance. Niso bila enostavna. Kot veste, imamo v deklaraciji o zunanji politiki v sklepnem poglavju zavedeno, da se z ministrstvom za zunanjo politiko zagotovi ustrezna sredstva za delovanje. In jaz lahko prvič rečem, da smo z razrezom, ki smo ga uspeli izpogajati pri Ministrstvu za finance, zadovoljni in da bomo lahko uspešno izvedli vse naloge, ki so pred nami, in bomo hkrati lahko tudi razširili delovanje DKP mreže. Zdaj, nekaj predlogov že imamo in ko bomo skupaj s kolegi prišli do sklepih predlogov, bomo o tem razpravljali tudi na Odboru za zunanjo politiko. In, če se boste strinjali, bomo v prihodnjem letu še eno diplomatsko-konzularno predstavništvo.

Zdaj, kar se tiče transferjev v tujino, bosta kolega razložila razliko v obeh proračunih. Jaz bi mogoče podal samo komentar na izvajanje poslanca Prebila v zvezi s primerjavo proračunov 2023, dramatičen padec, in recimo s proračunom v letu 2020. Zdaj, prej sem omenil, zakaj se ta sredstva znižujejo. Torej zmanjšanje investicije, ker bomo večja investicijska dela opravili v letu 2022. In umanjkanje pomembnega dela sredstev, ki so bila predvidena za predsedovanje, to še iz časa vaše vlade, pa jih zdaj, tudi ni razloga, da bi bila v letu 2023 za predsedovanje. Jaz bi opozoril na to, da velja primerjati proračune, ne tiste kosmate proračune skupaj z dodatnimi odhodki, ampak predvsem redne proračune MZZ. In zdaj, če boste primerjali redni proračun MZZ, realizacija leta 2020 in predlog proračuna, ki ga imate na mizi za leto 2023, boste ugotovili, da je razlika celo pozitivna v smeri proračuna MZZ za redno delovanje. Realizacija leta 2020 je bila 89 milijonov 600, predlog za 2023, redni proračun, pa je 104 milijone 400.

98? Ja, govoriš o skupnih sredstvih. Redni proračun, to pa ne. Prosim.

Skratka tu vidite, da je 14 milijonov razlike v rednem delu sredstev za ministrstvo za zunanje zadeve. To je pomembna razlika. In kljub temu, da je znižanje očitno na prvi pogled, je to zaradi tega, ker je to umaknjeno s t.i. one office, s tistimi stvarmi, ki smo jih in jih bomo izvajali v letu 2022, za leto 2023 pa ni potrebe.

Strinjam se z vami, kar se tiče gospodarske diplomacije. Za mene je to zelo pomembna, bom rekel diplomacija, ki jo minister za zunanje zadeve izvaja. In lahko rečem, da me je na nek način zelo bolelo, ker v letu 2022 in tudi 2021 tega praktično nismo mogli izvajati. Ministrstvo za finance mislim, da je bilo bolj zadovoljno zaradi tega, ker so se sredstva vrnila nazaj v proračun. Enako bi se oglasil tudi sam zaradi pač znižanja sredstev za gospodarsko diplomacijo, ampak naj vas pomirim, da tu ne gre za znižanje zaradi zmanjšanja aktivnosti na področju gospodarske diplomacije, ampak gredo za znižanje iz dveh razlogov.: In sicer zato, ker projektni gospodarski sklad, ki je bil pogojen s Covid ukrepi, ni potreben. In drugič. Ker smo ugotovili, da smo stroške dela ocenili previsoko in je kar za skoraj 400 tisoč evrov teh stroškov previsoko in v tem, da ne bi po nepotrebnem napihovali proračuna, tukaj smo zato tudi zmanjšali ta sredstva. Drugače pa tako aktivnost na področju gospodarske diplomacije ostaja in se bo še dodatno razvijala.

Kar se tiče spoštljivega delovanja slovenske diplomacije in sodelovanja, zdaj jaz v bistvu ne razumem točno tega očitka. Jaz sem vsako zadevo, ki smo jo imeli, prišel pred Odbor za zunanjo politiko. Upam, da bom še nekaj stvari, ki jih imam v načrtu uspel uskladiti z vami in v tem pogledu bomo nadaljevali tako kot smo nadaljevali.

Kar se tiče področja Zahodnega Balkana. Ne vem, naj vas opozorim, da je bila včeraj tukaj na obisku zunanja ministrica Bosne in Hercegovine. Zdaj ne vem, če ste jo poslušali na novinarski konferenci, pohvalila je vlogo Slovenije na Zahodnem Balkanu, pohvalila je vrh EU Zahodni Balkan, bila je hvaležna za pomoč, ki jo Slovenija nudi. Nenazadnje v letu 2020 je Slovenija Bosni in Hercegovini namenila 5,4 milijone evrov razvojne pomoči, namenila jim je 48 tisoč doz zdravila Astra Zenece v tem letu, v načrtu oziroma v izvedbi je še 103 tisoč doz cepiv Pfizer, 265 tisoč evrov zaščitne pomoči smo donirali Bosni in Hercegovini in jaz sem včeraj poslušal samo zahvale s strani Bosanske kolegice in pač ne morem sprejeti tovrstnega očitka. Drži pa, da nekateri politiki, tudi nekateri evroposlanci iz opozicijskih strank želijo vnesti ta razdor v odnos z Zahodnim Balkanom, ampak ravno pristen odnos z ministri držav Zahodnega Balkana in tudi aktivnosti, ki jih slovensko predsedstvo in Slovenska Vlada vodi na področju Zahodnega Balkana, v bistvu dajo tovrstnim zlem namenom zelo omejen manevrski prostor. Tako da, Slovenija še naprej ostaja ključna partnerica Zahodnega Balkana. Včeraj na kosilu je ministrica Turković rekla, da kdorkoli drugi se trudi na Zahodnem Balkanu, nikoli ne bo imel takšen učinek v iniciativah kot ima Slovenija, zaradi tega, ker je v teh državah tudi sprejeta kot, v bistvu najbolj poklican sogovornik pri reševanju teh problemov.

Kar se tiče, saj pravi, transferov v tujino, pa predlagam, da kolega poveste kaj je razlog za to spremembo.