Hvala lepa, spoštovana predsednica. Minister, kolegice in kolegi, predstavniki vlade.

Pri proračunu, saj bom probal biti kratek, no, ja, govorimo o tistih ključnih sredstvih, a vendar vseeno bi poudaril, da predvsem pri zunanji politiki niso sredstva vedno in zgolj vse. Preden to pokomentiram, se bom, v bistvu imam samo nekaj vprašanj glede predloga, ki je pred nami.

In sicer v letu 2021 je proračun Ministrstva za zunanje zadeve med enim večjih do sedaj, če ne največji. Seveda verjetno iz vidika predsedovanja, kjer so določeni stroški pač vsekakor bili potrebni. Potem se nekako, če leto 2021 izvzamemo, na leto 2020 proračun viša, potem pa v proračunu za leto 2023 izrazit predviden padec. Zdaj, zakaj je to tako? Drugo moje vprašanje pa je pri tekočih transferjih v tujino. Zdaj, načrtujete 103 milijone in pol porabe, kar je v bistvu skoraj za 131 % več kot v sprejetem proračunu 2022. In od tega je v bistvu več kot polovica, torej malo več kot 60 %, namenjenim »drugim« tekočim transferjem v tujino. Zdaj, prvič, zakaj je tolikšno povišanje na tej postavki? In pa, kaj so ti »drugi« tekoči transferji v tujino? Namreč pod obrazložitvijo zelo pavšalno navajate, kaj bo šlo pod področja MZ-ja, nekaj pod Ministrstvo za finance, nekaj pod Ministrstvo za izobraževanje. Torej prosim, koliko za posamezne dele in za kaj.

Zdaj, minister, vi ste tudi izpostavili v svojem tem uvodnem delu gospodarsko diplomacijo, kar meni nakazuje, da cenite ta del zunanje politike in seveda vanj vlagate veliko pomembnost. Mi je pa iz tega vidika predvsem nerazumljivo, zakaj se potem zgolj viša postavka politične diplomacije, medtem ko na gospodarski diplomaciji zdaj v tej spremembi načrtujete znižanje za 626 tisoč evrov. Zgolj samo pojasnilo bi prosil.

Kot sem pa rekel na začetku, bi pa rad poudaril, da so sredstva veliko, sploh v zunanji politiki predstavljajo nekakšno moč. In njihova smotrna poraba na določenih področjih s prioritiziranjem seveda nudijo možnost Republike Slovenije, da se v mednarodnem polju krepi. A vendar lahko slovenski diplomati dobro delujejo le ob ustrezni diplomaciji tudi političnega vrha, ki pa naj bi bila spoštljiva in seveda namenjala določeno pozornost ugledu na mednarodnem parketu matične države, torej Republike Slovenije. Tako, da bi še enkrat poudaril to, da se ta politika pelje spoštljivo in s sodelovanjem, kar pa morda iz najvišjih predstavnikov te vlade včasih pač ni videti oziroma se z določenimi opazkami zadeva pokaže drugače.

Tako, da tukaj bom zaključil. Bi pa samo še eno stvar glede na to, da iz področja zahodnega Balkana, kjer Slovenija kot nekoč ali še zdaj, pardon, se predstavlja kot vodilna aktivistka, da pelje ta proces približevanja Evropski uniji v tej regiji naprej. Nekako mediji iz področja zahodnega Balkana, pa ne samo mediji, tudi nekateri trenutni voditelji, pa tudi bivši, opozarjajo, da je Slovenija na tem področju nekoliko zaostala, da je izgubila tisto spoštovanje, ki ga je nekoč imela, tudi iz vidika verjetno tistega, o čemer sem govoril prej.

Hvala lepa.