Govor

Klavdija Štimec

Hvala za besedo in lep pozdrav. (Moje ime je Klavdija Štimec.)

S strani Ministrstva za finance bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela Predloga sprememb proračuna za leto 2022 in Predloga proračuna za leto 2023.

Proračuna sta še vedno pripravljena v negotovih razmerah povezanih z obvladovanjem epidemije in okrevanjem gospodarstva ter posledično s spremenljivimi makroekonomskimi okoliščinami. Prihodki državnega proračuna so za leto 2022 načrtovani v višini 11,5 milijarde evrov in so glede na sprejeti proračun 2022 višji za 4,2 %. Za leto 2023 se pričakuje 3,3 % rast predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna EU. Odhodki državnega proračuna so za leto 2022 določeni v višini 13,9 milijarde evrov, kar je za 7 % manj kot je ocenjena realizacija za leto 2021. V letu 2023 so odhodki državnega proračuna določeni v višini 13,4 milijarde evrov, kar je za 4,2 odstotka manj kot v Predlogu sprememb proračuna za leto 2022. Primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je v letu 2022 ocenjen v višini 4,6 % bruto domačega proizvoda v letu 2023 pa v višini 2,7 % bruto domačega proizvoda. Strukturi odhodkov bo tako v letu 2022 kot v letu 2023 dobra tretjina sredstev namenjena za druge tekoče domače transfere znotraj katerih bo več kot polovica sredstev namenjena tekočim transferom v javne zavode, preostala glavnina sredstev pa bo namenjena v okviru tekočih transferov v sklade socialnega zavarovanja. Ključno komponento predlaganih proračunov predstavljajo tudi investicije, in sicer tako neposredno kot posredno preko občin in javnih zavodov. Skupaj bo namenjeno preko 2,2 milijardi evrov. Med investicijami bi izpostavila predvsem investicije v zdravstvo, v cestni in železniški promet, investicije v prilagajanje podnebnim spremembam, v oskrbo s pitno vodo, investicije v vrtce in osnovne šole ter investicije v kulturo. Okoli 1,6 milijarde evrov bo namenjeno transferom posameznikom in gospodinjstvom ter približno 1,5 milijarde evrov pa bo namenjeno za stroške dela. V okviru programskega proračuna se bo tako v letu 2022 kot v letu 2023 največ sredstev namenilo za politiko izobraževanja in šport, in sicer približno 2,2 milijardi evrov, kar pomeni okvirno 16 % odhodkov državnega proračuna. Skoraj 1,6 milijarde evrov bo namenjeno za socialno varnost, ker pomeni približno 11 % proračunskih odhodkov. Sredstva za področje prometa in prometne infrastrukture pa predstavljajo približno 9 % odhodkov državnega proračuna, kar pomeni 1,2 milijardi evrov. Ob koncu bi želela dodati, da bodo okoliščine in izhodišča načrtovanje obeh proračunov ter pristop upravljanja javnih financ posebej predstavljeni na seji matičnega odbora za finance. Med tem ko so programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov prikazane v finančnih načrtih posameznih resorjev. To bi bilo z moje strani vse. Hvala za pozornost.