Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav spoštovani gospe poslanke, gospodje poslanci, ostali prisotni in gospod predsednik Odbora za pravosodje!

Torej, Sodni svet na podlagi osme alineje 4. točke prvega odstavka 23. člena Zakona o Sodnem svetu podaja mnenje tudi glede sprememb proračuna za leto 2022 v delu, ki se nanaša na sredstva oziroma proračunskega uporabnika Vrhovno sodišče Republike Slovenije. V nadaljevanju bom podal seveda tudi mnenje k proračunu za zagotavljanje funkcioniranja Sodnega sveta. Na četrti seji 7. 1. 2021 se je Sodni svet seznanil z dopisom Vrhovnega sodišča, iz katerega izhaja, da je Vlada Republike Slovenije s sklepom z dne 24. 6. 2021 sprejela razrez po predlagateljih finančnih načrtov in po podskupinah tipa postavk pri čemer je za predlagatelja Vrhovno sodišče integralna sredstva za leto 22 določeno na kvoto v višini 198 tisoč 400 evrov, katero so sodišča do postavljenega roka tudi evidentirala v aplikacijo za pripravo proračuna / nerazumljivo/. Vlada je nato na seji 26. 9. 2021 sodiščem enostransko znižala integralna sredstva za leto 2022 in sicer v višini 1,2 % v mesecu juniju 21 določenega limita, kar znaša 2 milijona 378 tisoč 265 evrov. Višina integralnih sredstev tako znaša le 195 milijonov 647 tisoč 135 evrov. Vrhovno sodišče se je s tem znižanjem kvote najprej sploh ni bilo seznanjeno. Kasneje, ko pa je bilo, pa se seveda s tem ne strinja. Sodni svet podpira pripombe Vrhovnega sodišča, pri čemer najprej izpostavlja, enako kot Vrhovno sodišče, dodatne finančne obremenitve, ki jih je povzročil predpis, ki ga je sprejela sama vlada, in sicer pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev z veljavnostjo od 30. 9. 1991 dalje. V letu 2022 bo tako omenjeni pravilnik sodiščem prinesel dodatno finančno obremenitev v višini okoli 772 tisoč evrov. Razen tega je v strokovnem usklajevanju tudi zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o odvetništvu, ki bo predvidoma začel veljati s 1. 1. 2022. Tudi tega predlaga vlada. Za sodišča pa ta zakonska sprememba prinaša dodatne finančne posledice kar v višini okoli 3 milijonov 58 tisoč evrov za leto 2022. Torej, dodatne finančne obremenitve, ki so posledica aktivnosti oziroma pristojnosti same vlade in seveda posledično potem tudi državnega zbora. Na nivoju predlagatelja finančnih načrtov Vrhovno sodišče je na podlagi navedenega ocenil primanjkljaj sredstev v skupini višini 6 milijonov 208 tisoč 265 evrov. Od tega za izdatke za plače v višini 745 tisoč 8 evra ter izdatka za blago in storitev v višini 5 milijonov 463 tisoč 257 evrov. Razen tega, kar se tudi Sodnemu svetu, ki je pristojen tudi za zagotavljanje učinkovitega delovanja sodišč zdi zelo pomembno izpostavljamo še problematiko povečanega števila nerešenih zadev, kot posledica zmanjšanega obsega dela na sodiščih v zadnjih dveh letih zaradi epidemije kovid. To že danes pomeni podaljševanje sodnih postopkov in bo bistveno vplivalo na uspešne kazalnike poslovanja sodstva v zadnjih letih, zaradi česar tudi Vrhovno sodišče Državnemu zboru je že predlagalo, da za leto 2022 v proračunu zagotovi dodatna sredstva za 30 strokovnih sodelavcev v višini 855 tisoč evrov. S temi zaposlitvami bi znižali število nerešenih zadev zgolj na najbolj kritičnih področjih. Torej, tu bi omenil morda še glede plač. Na področju plač bodo nedvomno nastale dodatne finančne posledice zaradi uveljavitve uredbe o spremembah uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede z veljavnostjo od 7. avgusta 2021 dalje. Kar zadeva izdatke za blago in storitve pa ustreza ta res oziroma povzroča ta res več kot dvomesečni primanjkljaj pri porabi sredstev za stroške sodnih postopkov in brezplačne pravne pomoči vseh sodišč. Odveč je seveda sedaj tu omenjati to, da pomanjkanje sredstev za kadre in seveda tudi za spremljajoče stroške pomeni počasneje odvijanje postopkov oziroma zakasnelo reševanje tudi najbolj nujnih zadev kot posledice epidemije Covid-19. Posledično bo to prav gotovo, to lahko na podlagi preteklih izkušenj v sodstvu rečemo, da bo to povzročilo množično vlaganje zahtevkov za odškodnino zaradi kršitve pravic do sojenja v razumnem roku v posledici česar bi bila sodišča še dodatno obremenjena. Enostranski rez, ki smo ga bili deležni v tej fazi sprejemanja sprememb proračuna pomeni resno ogroženo izvajanje sodne oblasti v Republiki Sloveniji. Jaz bom kasneje še pri obrazložitvi pripomb glede proračuna Sodnega sveta, torej vas informiral še glede nekaterih drugih okoliščin, ki so tudi v okviru EU ta hip zelo zelo pomembna. Zato že sedaj predlagam, da vendarle prisluhnete Vrhovnemu sodišču in seveda tudi Sodnemu svetu v tem delu in zagotovite predlagana sredstva v proračunu za leto 2022. Kar pa zadeva proračun za leto 2023 pa nimamo pripomb.

Torej, predlagamo, da tudi z ustreznimi amandmaji oziroma predlogi amandmajev nekako rešite ta rez s strani vlade. Hvala lepa. Sem pa tudi jaz potem na razpolago seveda za morebitna dodatna vprašanja, pripombe in tako naprej.

Sedaj pa, če lahko preidem kar k proračunu oziroma predlogu sprememb proračuna za sam Sodni svet.

Kar zadeva Sodnega sveta je Vlada s sklepom z dne 24. 6. 2021 že sprejela razrez po predlagateljih finančnih načrtov in po nadskupinah tipov postavk. Za predlagatelja finančnih načrtov Sodni svet je bila za integralna sredstva za leto 2022 že določena kvota v višini 933 tisoč 518 evrov, ki jo je prav tako Sodni svet, kot prej ko sem omenjal proračun, evidentiral v aplikacijo za pripravo proračuna SAPRA. Na spletni strani Državnega zbora pa smo s presenečenjem 1. 10. 2021 ugotovili, da je Vlada Republike Slovenije na seji dne 26. 9. 2021 enostransko znižala, torej brez predhodne obravnave oziroma seznanitve sodnega sveta, integralna sredstva za leto 2022, in sicer v višini kar 16,59 % v mesecu juniju 2021 določenega limita, kar znese v višini 156 tisoč 250 evrov. Višina integralnih sredstev tako znaša le 777 tisoč 268 evrov. Z znižanjem kvote, kot rečeno, nismo bili seznanjeni in se z njo seveda ne strinjamo. Enostransko nižanje sredstev je nesprejemljivo in resno ogroža poslovanje Sodnega sveta v prihodnjem letu. Morda se na prvi pogled ta znesek 156 tisoč zdi majhen. Po eni strani je seveda to zanemarljivo glede na celotna proračunska sredstva, vendar pa za Sodni svet, ki že tako ali tako vsa leta nekako komaj vzdržuje svoje poslovanje z izjemno majhnimi sredstvi zelo pomemben in zelo velik. Še enkrat poudarjam, za leto 2022 znaša lani sprejeti proračun Sodnega sveta 777 tisoč 268 evrov, to pa je enako kot je trenutni predlog vlade. S temi sredstvi iz razlogov, ki jih bom potem v nadaljevanju še podrobneje obrazložil, ne bo mogoče zagotavljati tekočega učinkovitega in optimalno kvalitetnega dela Sodnega sveta v naslednjem proračunskem obdobju, predvsem v letu 2022. Že sedaj pa povem, da za leto 2023, ko je bil celoten znesek odobren in zaenkrat vanj ni bilo poseženo, nimamo pripomb.

Kar zadeva predvsem sredstva za plače dodeljenih sodnikov na Sodni svet mi ocenjujemo, da je šlo tukaj za napako, za nesporazum, za spregled katerega se mi zdi, da tudi proceduralno ni prav težko popraviti. Namreč, bistvenega pomena je, da bo od 1. 1. 2022 dalje v skladu z okvirnim sporazumom o financiranju sodnikov dodeljenih na Sodni svet z dne 1. 6. 2021, takrat je bil ta sporazum sprejet, Sodni svet kot samostojni in neodvisni državni organ določen z Ustavo iz lastnih proračunskih sredstev zagotavljal sredstva namenjena za plače dodeljenih sodnikov. Takšne situacije prej nismo imeli. Na podlagi tega sporazuma s katerim je bila seznanjena in je privolilo tudi Ministrstvo za finance, torej šlo je za junij 2021, so bila sredstva, ki bi bila sicer črpana iz proračunskih sredstev za sodišča, prenesena na Sodni svet, ravno iz razlogov samostojnosti in ustavnega položaja Sodnega sveta. Torej, tam so se znižala sredstva, tukaj bi se morala povečati. Če seštejemo plus in minus dobimo enak rezultat. In mi smo seveda z vso resnostjo z utemeljenim pričakovanjem pričakovali, da se bo to odrazilo tudi v spremembah oziroma predlogu proračuna za leto 2022. Naj samo poudarim, da trenutno so na Sodnem svetu dodeljeni štirje sodniki, generalni sekretar, tajnica disciplinskih organov, tajnica komisije za etiko in integriteto in še en sodnik, ki opravlja najzahtevnejša strokovna dela iz pristojnosti organa, katerih plače od 1. 1. 2022 ne bodo več zagotovljene v integralnem proračunu Vrhovnega sodišča kot doslej, pač pa v proračunu Sodnega sveta, tako bi moralo biti seveda, kar je bilo očitno v predlogu proračuna za leto 2022 spregledano. Še enkrat ponavljam, spregledano.: Še enkrat ponavljam, spregledano. Mi to ocenjujemo, oprostite, kot napako, kot spregled. Torej s temi sredstvi pa tudi sicer Sodni svet ne le, da ne bo mogel realizirati niti tekočih stroškov za plače zaposlenih, torej javnih uslužbencev, dodeljenih sodnikov, kot sem že povedal, ampak niti ne nujno potrebnih moderalnih stroškov zaposlovanja organa. Kaj takega s v zgodovini Sodnega sveta, da bi morda celo sodniki ostali brez dela plač, še ni zgodilo.

Naj to omenim še dodatno kadrovsko problematiko. Sodni svet je sprejel tudi sklep Vlade z dne 30. 9. 2021, v katerem je navedeno, da se je Vlada Republike Slovenije z zbirnim predlogom skupnih kadrovskih načrtov pravosodnih organov za leto 2022 in 2023 in nasprotuje povečanju finančnih sredstev za ta namen. Tudi kar zadeva dve dodatni novi zaposlitvi za Sodni svet, sta bili s kadrovskim načrtom za leti 2021 in 2022 že odobreni. Torej spet neko presenečenje, ki nas je doletelo v zadnjem obdobju. Tudi tukaj nasprotovanje Vlade predlaganemu kadrovskemu načrtu ni z ničemer utemeljeno, zato se je seveda do takega predloga v sodstvu smo navajeni drugače, ne moremo v celoti substancirano niti opredeliti, pa vendarle, naj poudarim, Sodni svet že sedaj, predvsem pa v prihajajočem obdobju, bo nujno potreboval še dodatno administrativno pomoč oziroma sodniško pomoč ne le zato, ker je zasut že s tekočimi postopki izvolitve in imenovanj sodnikov, ampak tudi zato, ker imamo na vidiku množično upokojevanje sodnikov in sicer Sodni svet je imel že sedaj na ta račun v delu 61 razpisov za sodniška mesta. V obdobju od 2021 do 2025 pa bo sodniška služba gotovo prenehala najmanj 65. sodnikom. 51 jih bo dopolnilo 70 let, 14 pa jih je upokojitev napovedala. Na podlagi analize, ki jo je ob zavarovanih podatkov slovenskih sodišč pripravil Sodni svet, je treba ugotoviti, da bosta do leta 2025 pogoje za upokojitev izpolnjevala 202 sodnika. To pa pomeni, da bo potrebno razpisati toliko in toliko novih sodniških mest. sukcesivno bo treba zapolnjevati sodniška mesta tako na sodiščih prve stopnje kot na sodiščih druge stopnje in seveda posledično tudi na Vrhovnem sodišču. Torej začelo se bo pri strokovnih sodelavcih kot kandidatih, ki bodo, kandidirajo za prvostopna sodišča, prvostopni sodniki bodo kandidirali za drugo stopnjo sodišča na izpraznjena mesta, drugostopni sodniki bodo pa seveda kandidirali na Vrhovno sodišče tudi na izpraznjena sodniška mesta. To pa seveda pomeni enormno že v letu 2022, enormno povečano število razpisov in seveda posledično enormno povečan obseg dela za Sodni svet, ki sodeluje in ki je tudi predlagatelj izvolitev sodnikov, imenovanj sodnikov, itn. Za obstoječim kadrom seveda Sodni svet tega ne bo učinkovito zmogel oziroma bo prišlo tudi do precejšnjih časovnih zamikov, kar pomeni, da se bo to poznalo tudi pri reševanju sodnih zadev. Zato Sodni svet za svoje delovanje, optimalno delovanje potrebuje dve dodatni zaposlitvi. Pri čemer pa tudi ne more reševati tega primanjkljaja s povečanim obsegom dela in nadurami zaposlenih, kar pa seveda v vsakem primeru bi pomenilo tudi povečanje stroškov.

Zdaj moram se dotakniti tudi problematiko investicij in sicer predvsem informacijske podpore dela Sodnega sveta, predvsem te naše konferenčne sobe. Mislim, da se že tretje leto trudimo, da bi prišli do novega, sodobnega videokonferenčnega sistema kakršnega imate v Državnem zboru kot sem imel tudi sam priliko opaziti, večkrat. Mi tega nimamo. Imamo sposojen dotrajan, delno celo neprimeren, nesodoben sistem, ki ne omogoča niti tega, da bi mi na primer, samo za ilustracijo povem, da bi mi na primer lahko izvedli neko sejo, nek postopek: z osebo, s kandidatom recimo, ki se seje Sodnega sveta ne more udeležiti, ampak je vezan na to online povezavo s Sodnim svetom. Mi tega danes ne moremo storiti, ker nimamo takega informacijskega sistema. Torej ne vem kaj v takem primeru storiti. Torej počakati da bo ta oseba oziroma dotični kandidat lahko prišel na sejo Sodnega sveta in seveda se udeležil seje Sodnega sveta v živo ali pa sploh ne opraviti postopka. Ampak ta hip, da ne govorimo o kandidatih, recimo ki kandidirajo iz tujine. Teh enostavno ne moreš privabiti na drug način oziroma vključiti v sam postopek brez sodobnega videokonferenčnega sistema. Še zlasti se je ta problem izkazal do sedaj med epidemijo koronavirusa, ko smo že sami člani Sodnega sveta z izjemno težavo, sistemi so se večkrat sesuvali, če lahko tako figurativno povem, ravno zaradi nesodobne elektronske oziroma informacijske podpore dela organa. Če bo sledil še novi val epidemije, se bojim, da bo delo Sodnega sveta lahko tudi kdaj povsem onemogočeno. Tudi za te stroške oziroma za ta sredstva ni bilo posluha pri tem, ko je predlagatelj enostransko posegel s svojim rezom v sredstva.

Potem morda čisto na kratko, rast materialnih stroškov. Povečanje stroškov v povezavi s plačami, napredovanji, itn. Nekaj tega sem že omenil. tukaj bi še dodal še dodatke za delovno dobo in napredovanja, višje regrese za prehrano zaposlenih na Sodnem svetu, tudi to ni zanemarljivo. Razen tega pa je zelo pomembno, Sodni svet je član izvršnega odbora evropske mreže sodnih svetov, v zvezi s čimer ponovno nastajajo stroški. Torej ta mreža sedaj tu pa tam je pričela delovati tudi v živo, torej pomeni, da se je treba udeleževati, to so potni stroški za prenočišča, za letalske prevoze, itn., dnevnice. Tega bo vedno več. Vedno več bo tudi spremljajočih stroškov za člane Sodnega sveta, ki se sedaj v večji meri udeležujemo naših sej v živo. V zvezi s tem so povezani tudi potni stroški, potem dnevnice, itn. Da sploh ne omenjam rast cene energentov in s tem povezanih stroškov elektrike, ogrevanja, itn., tudi za kilometrine, ne le za javne uslužbence zaposlene na Sodnem svetu, temveč tudi za člane Sodnega sveta in njegovih delovnih teles.

Naj zaključim. Torej vse to kar se bi lahko zgodilo z rezom v že določeni proračun za delovanje Sodnega sveta, bo pomenilo resno ogrozitev delovanja Sodnega sveta in s tem po naši oceni bo ogrožena tudi samostojnost in neodvisnost Sodnega sveta kot ustavnega organa.

Naj za konec še izpostavim dve okoliščini. V juliju mesecu je bila na Sodnem svetu pri nas na njihovo željo, torej smo imeli sestanek z Direktoratom za pravosodje in potrošništvo evropske komisije. Predsednica direktorata je izrecno poudarila, da Sodni svet in seveda sodni sistem mora dobiti toliko sredstev kolikor jih realno potrebuje, nič manj. Če jih ne dobi, pomeni to poseg drugih dveh vej oblasti v sodno vejo oblasti, ker ogroža učinkovito delovanje ali ga pa celo morda tukaj pa tam onemogoča sodne veje oblasti. Torej tukaj gre tudi za kršitev mednarodnih standardov, tudi mednarodne zakonodaje, torej evropske zakonodaje, odločb evropskega sodišča za človekove pravice in seveda sodišča Evropske unije. Naj to ne pomeni grožnja, daleč od tega. Ampak nuja, potreba in opozorilo, da rezanje, enostransko rezanje sredstev v proračun sodstva in Sodnega sveta pomeni poseg v sodno vejo oblasti. In mi bomo morali, bomo prisiljeni, čeprav si tega seveda ne želimo, obvestiti Evropsko komisijo, v primeru, če predlaganih sredstev tako, torej, samo sodstvo, kot tudi(?) seveda Sodni svet, ne bomo prejeli.

Pa še to. Torej, vrh sodne oblasti dobiva vedno več sporočil sodnic in sodnikov, da pomeni enostransko rezanje sredstev, pomeni penalizacijo, sankcioniranje sodne veje oblasti, tudi za morda nekatere sprejete odločitve odločbe sodbe sodišča v zadnjem času. Jaz seveda v to ne verjamem. Jaz mislim, da je šlo tu za nek spregled in pa morda tudi pri sredstvih, za nekako nerazumevanju potreb slovenskega sodstva. Ampak vendarle, tako mnenje se med, torej, v okviru sodstva, v okviru sodne veje oblasti, vse bolj razširja. Menim, da bi lahko za, kot sem že uvodoma rekel, z nekim predlogom za amandma oziroma z amandmajem, spremenili ta primanjkljaj oziroma zagotovili vsa potrebna sredstva za delovanje tako sodne veje oblasti, kot tudi Sodnega sveta. Zato smo na vas tudi naslovili ta predlog.

Seveda, v nadaljevanju bom nekako tudi pripravljen odgovarjati na morebitna vprašanja, pripombe in tako naprej.

Hvala lepa.