Hvala za besedo.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije!

Na današnji seji Odbora za pravosodje vam želim predstaviti načrte Ministrstva za pravosodje skozi predhodna proračuna, ker se programsko načrtovan proračun ministrstva v zadnjih proračunskih letih bistveno ne spreminjajo, zaradi večjih investicijskih projektov pa se v skladu z dinamiko projektov precej dviguje. Bistvenih novosti ne bom povedal je pa prav, da ponovno izpostavim ključne projekte, ki jih izvajamo. Tako pospešeno delamo na zagotavljanju ustreznejših bivanjskih razmer zaprtih v času prestajanja kazni zapora in seveda na izboljšanju delovnih pogojev zaposlenih v zavodih za prestajanje kazni zapora Ljubljana in Ig. Objavljeno je javno naročilo za izbor izvajalca gradbeno obrtniških del in dobavo opreme za adaptacijo in novogradnjo ženskega zapora na Igu, kjer bomo z gradbenimi deli začeli v prvi polovici prihodnjega leta. Pri novogradnji prostorov Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana na lokaciji Dobrunje pa bomo do konca letošnjega leta dobili gradbeno dovoljenje in začeli z javnim naročilom za izbor izvajalca gradbeno obrtniških del. Za ta dva projekta v prihodnjih dveh proračunskih letih načrtujemo skupno približno 33 milijonov evrov v letu 2022 in 29 milijonov evrov v letu 2023. Pri doseganju cilja izboljšanja delovnih pogojev zaposlenih in bivanjskih razmer zaprtih pa v prihodnjih letih načrtujemo še približno 2 milijona in pol evrov investicijskih vlaganj vsako leto, s katerimi bodo izveden adaptacije prostorov in nakup opreme še na drugih lokacijah zavodov za prestajanje kazni zapora. K prej omenjenemu cilju pa bo ključno prispeval tudi dvig dovoljenega števila zaposlitev v prihodnjih letih, saj se kadrovski načrt Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij v letu 2022 zvišuje za 30 dovoljenih zaposlitev, v letu 2023 pa še za dodatnih 10. Tako bomo dvignili število zaposlenih pravosodnih policistov in s tem naredili korak bližje doseganju kadrovskih standardov in normativov pripravljenih v letu 2018.

Na področju investicij v prostore, ki jih uporabljajo pravosodni organi je nedvoumno najpomembnejši projekt, ki smo ga ponovno obudili izgradnja nove sodne stavbe v Ljubljeni. Gre za prostore, ki jih sodišča na območju Ljubljane nujno potrebujejo, s čimer zagotavljamo nemoteno poslovanje ljubljanskih sodišč na eni lokaciji, kar je prijaznejše tudi do strank in izničimo tudi tveganja povezana s poslovnimi odločitvami najemodajalcev. Trenutno je že pripravljena projektna naloga za umestitev sodne stavbe na lokacijo Bežigrajski dvor, letos pa bo izveden še arhitekturni natečaj za najprimernejšo arhitekturno rešitev. Proračunski leti 2022 in 2023 bosta namenjeni izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi javnega naročila za izbor izvajalca gradbeno obrtniških del. Poleg projekta nove sodne stavbe pa v prihodnjih letih načrtujemo tudi nekaj pomembnejših celostnih prenov drugih dotrajanih sodnih stavb kot na primer v v Brežicah, na Jesenicah, v Kranju, v Novem mestu, v Mariboru in v Celju. Pri tem je pomembno izpostaviti, da bodo v okviru investicijsko vzdrževalnih del izvedene tudi rešitve dostopov za gibalno ovirane osebe. V letu 2022 tako zaključujemo z namestitvijo dvigala v Celju in v Slovenj Gradcu. V okviru celovite prenove stavbe v Brežicah in Kranju pa bomo dostope za gibalno ovirane zaključili v letu 2023. Glede na aktualno dogajanje pa ne more niti mimo področja digitalizacija in informatizacija, kjer v okviru zaključevanja operacij učinkovito pravosodje. Pospešeno črpamo EU sredstva z nakupom in namestitvijo avdio video konferenčnih sistemov na različne lokacije sodišč po Sloveniji, za nadgradnjo informacijskih sistemov, vpisniki in centralne kazenske evidence ter za nadgradnjo informacijskega sistema e-zapori. Poleg tega pa iz novega vira načrta za okrevanje in odpornost za področje digitalizacije pravosodja namenjamo še približno 12 in pol milijonov evrov. V proračunih za prihodnji dve leti ohranjamo oziroma celo malenkost zvišujejo nivo financiranja Uprave za probacijo, ki po moji oceni uspešno izvršuje alternativne sankcije. Kljub izjemnim izzivom, ki jih epidemija Covid-19 prinesla tudi v proces izvajanja dela v splošno korist se trend izvrševanja alternativnih sankcij ni zmanjšal.

Na koncu naj omenim še projekt Hiša za otroke. V letošnjem letu ste sprejeli Zakon o zaščiti otrok v kazenski postopkih in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke, ki predstavlja podlago za vse nadaljnje aktivnosti, ki jih izvajamo na ministrstvu. Na podlagi zakona je že sprejet Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Hiša za otroke. V teku je prenova prostorov, v katerih bo zavod deloval prav tako pa že potekajo tudi usposabljanje strokovnjakov za celostno obravnavo otrok žrtev, ki bo potekala v javnem zavodu. V prihodnjem letu bo Hiša za otroke začela s polnim delovanjem, s čimer se bomo pridružili množici držav, ki že uspešno zagotavljajo podporo otrokom, žrtvam kaznivih dejanj po modelu / nerazumljivo/.

Če za konec samo še povzamem proračuna za prihodnje dve leti sta za ministrstvo nedvoumno najvišja približno 120 milijonov evrov vsako leto, pri čemer v ta del še niso vključena sredstva načrta za okrevanje in odpornost in projekti, ki jih načrtujemo iz nove kohezijske politike. Vsem, ki smo zaposleni na ministrstvu pa nalagajo izjemno odgovornost za učinkovito vodenje in črpanje zastavljenih projektov. Verjamem, da bomo dodeljena sredstva pravilno in programsko ustrezno investirali in z vizijo doseganja zastavljenih ciljev. Toliko bi bilo uvodoma. V nadaljevanju pa sem seveda na voljo za morebitna vprašanja.

Hvala.