Govor

Jožef Drofenik

Hvala lepa.

Torej pri predlogu sprememb proračuna za 2022 je za 9,4 milijona evrov višji glede na sprejeti proračun. Vendar se določena struktura tukaj spreminja, tako da bi najprej rekel, da največ, to je v višini 8,8 milijona, gre za podprogram Izvajanje zunanje politike in EU zadeve in v tem okviru je to predvsem sprememba pri namenskih sredstvih. Namreč ta namenska sredstva so iz odprodaj nepremičnin, ki smo jih dobili v okviru sukcesije in so namenjene za to, da bi dobili, naša diplomatsko-konzularna predstavništva kupili oziroma da bi jih imeli v lasti. Ker do zdaj jih v veliki večini najemamo, za kar pač seveda gre tudi ves čas strošek najemnine, na koncu pa v bistvu ne moremo niti zelo efektivno. In tukaj gre za povišanje 6,5 milijonov in tu je morda tudi avtomatična povezava s tem odborom. V bistvu gre za to, da moramo, da načrtujemo zamenjavo in obnovo lastniškega objekta s poslovnimi prostori v Bruslju, namreč zdaj smo se tam preselili, ker je bil premajhen za predsedovanje. Z namenom, da ga tudi obnavljamo, so bila pač predvidena / nerazumljivo/ ta sredstva, kjer pa bomo naredili na ta način, ker se je pokazalo, da je nesmotrno to isto zgradbo, pa smo našli, da bi eno drugo zamenjali z isto vrednostjo in potem bi to drugo obnavljali, ki pa gre za, torej ta gradivo in vse to se pač pripravlja in še ni bilo, mislim, formalno pač potrjeno, ampak načrtovati moramo. Smo že zelo daleč, tako da že gradivo se usklajuje za odločitev na vladi. Torej, kot sem rekel, to je 6,5 milijonov v tem.

Povečujemo tudi nekaj za donacije, in sicer za 200 tisoč, na primer za mednarodno pravno pomoč, MLA konferenco. Zmanjšuje pa se priliv iz prihodkov iz vizumskega poslovanja, kar pa je man za 0,4 milijona oziroma 400 tisoč.

V rednem delu proračuna se povečujejo predvsem stroški plač in redne investicije. Kot pač veste, že v letošnjem letu smo odprli veleposlaništvo v Dublinu oziroma nekako finančno zalogaj je šele v letošnjem letu. In potem se seveda vzdrževanje in pač najemnina potem tudi povečuje v letu 2022 glede na pač sprejeti. Načrtujemo tudi še odprtje oziroma človek je že na mestu, v bistvu formalistično je že odprto veleposlaništvo v Seulu, ki ga bo pa treba seveda tudi zdaj najti prostore. Smo v postopku. V glavnem. za tovrstne zdaj tukaj gre.

Zdaj, za druge podprograme, druge zadeve so precej manjše. Spremenjen je podprogram za multilateralno sodelovanje, za 91 tisoč povečamo, ker pač so višje ocene potrebnih sredstev za plačilo obveznosti v mednarodnih organizacijah. Tudi podprogram predsedovanja Svetu Evropske unije, tukaj nekako ni nič novega, ampak gre za prenos, najprej je bilo v proračunu pri generalnem sekretariatu vlade. Ker namreč to operativno koordinacijo predsedovanja se je prenesla iz generalnega sekretariata vlade na MZZ, in to se pravi tudi ta sredstva se samo prenesejo. Tukaj gre za milijon 158 tisoč evrov. Nekaj je tudi drugih pravzaprav navzdol. Recimo v programu politične diplomacije in konzularnih storitev za 600 tisoč manj. Tudi pač nekaj manj smo potem dali za projekt za gospodarski sklad, ker je bilo pač zaradi covida, torej ti izdatki so pač nižji. In zadnja stvar, nekaj, pravzaprav 100 tisoč, je manj na programu za mednarodno razvojno sodelovanje, humanitarno pomoč, kjer gre na račun nižje ocene potrebnih stroškov dela in materialnih stroškov kot je bilo prvotno predvideno, to se pravi ne sami projekti.

To je pravzaprav vse, kar bi v tem uvodu za spremembe proračuna za 2022.

Medtem ko predlog proračuna za 2023, seveda že tako kot je minister povedal, potem se znižuje. Še posebej zaradi tega, ker imamo še v 2022 to, kar sem omenil, še neka predsedovanja. Tega predsedovanja v 2023 ni. Torej program za politično diplomacijo in konzularne storitve, tu je zmanjšanje za 12,9 milijonov. Pri tem gre približno 5,5 na programu za izvajanje zunanje politike, kjer je tukaj predvsem spet ta segment investicij. Ta investicija je pomembna v letu 2022, to se pravi Bruselj, medtem ko seveda potem bo manj. Čeprav, torej prej nisem niti omenil niti vsega, tudi obnovo imamo tam, tisto vilo na Šubičevi, ki so lesena okna in vse notri piha, je v glavnem zdaj projekt obnove. In pač naslednji program, to se pravi podprogram za multilateralno sodelovanje, je za 100 tisoč, nekaj nad 100 tisoč se povečal zaradi višje ocene potrebnih sredstev. Tukaj tudi včasih računamo malo valutna tveganja, ker marsikakšna, bi rekel plačilo obveznosti v mednarodnih organizacijah je v dolarskih vrednostih in potem nam to zmanjka. Tako, da pač kot dobri gospodarji imamo tudi te zadeve. Kot sem že omenil, torej predsedovanja več ne bo, je torej tam na tistih postavkah, teh postavk ni oziroma je pač tu v primerjavi z recimo 2022 za 7 in pol milijonov manj. Nekaj smo tudi zmanjšali še v tem delu, kot sem že omenil, za projektni sklad, za gospodarski sklad, projektni gospodarski sklad. To je tisto na gospodarski diplomaciji, kjer pač smo ugotovili, da morda smo, torej da moramo kombinirati sredstva z gospodarskimi subjekti, da ni kar tako nekaj planirati, potem nam pa gospodarstvo ne sledi. Torej če tudi skupaj gremo z gospodarstvom, bo seveda ta stvar, torej gospodarstvo bo sledilo.

No, drugih nekih posebnih takih velikih sprememb pa ni. Glavna je seveda, kot sem rekel, ta namenska sredstva. Toliko zaenkrat.

Hvala lepa.