Hvala za besedo. Dober dan, sem Valenčič Alek. S strani Ministrstva za finance bom kratko izpostavil nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga proračuna države za prihodnje dve leti.

Predloga proračunov sta pripravljena v specifičnih razmerah postopnega okrevanja gospodarstva in ob zavedanju prisotnosti epidemije in relativno velike negotovosti njenega nadaljnjega razvoja. Kot je razvidno iz številnih makroekonomskih kazalcev, ki jih je pripravil Umar v svoji jesenski napovedi, lahko v prihodnjih letih pričakujemo nadpovprečno gospodarsko rast. Poleg tega tudi drugi kazalci kažejo izboljšanje trendov tako na področju mednarodne menjave, zaposlenosti, storitvenih dejavnosti kot tudi na področju zasebne potrošnje državljanov Slovenije.

Ocenjujemo, da bodo prihodki državnega proračuna za leto 2022 glede na načrtovane v letošnjem letu višji za 4,5 %. Za leto 2023 se pričakuje nadaljnja rast, in sicer v višini 3,3 %, predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna Evropske unije. Odhodki državnega proračuna za letu 2022 so predvideni v višini 13,9 milijarde, kar je za 7 odstotnih točk manj kot je ocena realizacije za letošnje leto. Nižje odhodke načrtujemo tudi leta 2023, in sicer v višini 13,4 milijarde. Primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je ocenjen na okvirno 4,6 % BDP v letu 2022 in 2,7 % BDP v letu 2023.

Naj poudarim, da ključno razvojno komponento predlaganih proračunov predstavljajo investicije predvsem v zdravstvo, šolstvo, promet, prometno infrastrukturo, vode, vodne sisteme in protipoplavne sisteme ter kulturo. Pomemben segment obeh proračunov predstavljajo evropski viri. Ugotavljamo velike zamude pri črpanju kohezijskih sredstev, saj se načrtovanje črpanja sredstev iz preteklih let predvsem zaradi vpliva epidemije in izredno slabega črpanja v uvodnih letih zamika v naslednji dve leti.

Če na kratko izpostavim zgolj nekaj ključnih podatkov, ki se navezujejo na sredstva Evropske unije. Med proračunskimi prihodki so evropska sredstva v letu 2022 načrtovana v višini 1,7 milijarde in v letu 2023 v višini dobre 1,5 milijarde evrov. Višji načrtovani prihodki so predvsem posledica evropskih pobud za obvladovanje epidemije, povečanje odpornosti, pospešitev okrevanja kot tudi kot so programa React EU, sklad za okrevanje in odpornost, ki se odvija v sklopu evropskega programa Next Generation EU. Najvišji delež prihodkov v prihodnjih letih predstavljajo sredstva kohezijske politike, in sicer v višini 1,6 milijarde evrov. Sledijo jim sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost v višini 806 milijonov evrov in 606 milijonov evrov iz skupne kmetijske in ribiške politike. Na odhodkovni strani so evropska sredstva v prihodnjem letu načrtovana v višini 1,7 milijarde in v letu 2023 v višini 1,5 milijarde evrov. V primerjavi s predhodnimi obdobji je pričakovana rast izdatkov EU predvsem posledica zaključevanja evropske finančne perspektive 2014-2020 na področju kohezijske in kmetijske politike ter istočasno začetek izvajanja nove finančne perspektive 2021-2027. Se pravi, neko obdobje bosta tekli vzporedno. Poleg tega se pričakuje intenzivno izvajanje programa React EU in načrta za okrevanje in odpornost. Deleži po različnih virih EU sredstev so v korelaciji s prej omenjenimi deleži na prihodkovni strani.

Naj za konec poudarim, da bodo na seji matičnega Odbora za finance posebej bolj podrobno predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja proračunov za leti 2022 in 2023 ter sam pristop upravljanja celotnih javnih financ.

Tako, to je zaenkrat z moje strani vse. Hvala za besedo in pozornost.