Spoštovani predsedujoči, spoštovani ministri, spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani ostali prisotni!
Sem Aleš Lovše. Dovolite mi, da s strani Ministrstva za finance na kratko vzpostavim nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predlogov proračunov za leti 2022 in 2023. Uvodoma poudarjam, da sta proračuna pripravljena v še vedno negotovih razmerah povezanih s epidemijo in posledično okrevanjem gospodarstva ter spremenljivimi makroekonomskimi okoliščinami. Prihodki državnega proračuna so za leto 2022 načrtovani v višini 11,5 milijard evrov in so glede na sprejeti proračun 2022 višji za 4,2 odstotka. Za leto 2023 se pričakuje 2,3 odstotna rast, predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna EU. Odhodki državnega proračuna so za leto 2022 določeni v višini 13,9 milijard, kar je za 7 % manj kot je ocenjena realizacija za leto 2021. V letu 2023 pa v višini 13,4 milijarde evrov kar je za 4,2 manj kot v predlogu sprememb proračuna za leto 2022. V sami strukturi odhodkov bo tako v letu 2022 kot v letu 2023 dobra tretjina sredstev namenjena za druge tekoče domače transfere znotraj katerih bo več kot polovica sredstev namenjena tekočim transferom v javne zavode, preostala glavnina sredstev pa bo namenjena okviru tekočih transferov v sklade socialnega zavarovanja. Ključno razvojno komponento predlaganih proračunov predstavljajo investicije in sicer tako neposredno kot posredno preko občin in javnih zavodov, skupaj bo namenjenih 2,2 milijarde evrov. Med investicijami bi še posebej izpostavil investicije v zdravstvo, v cestni in železniški promet, v prilagajanje podnebnim spremembam, v oskrbo s pitno vodo ter investicije v vrtce in osnovne šole ter kulturo. Okrog 1,6 milijarde evrov bo namenjeno transferom posameznikom in gospodinjstvom, med tem ko bo približno 1,5 milijarde evrov namenjenih za stroške dela. Sredstva so načrtovana na podlagi zakonskih podpisov ter sporazumov in kolektivnih pogodb dogovorjenih med Vlado RS in sindikati javnega sektorja.
V okviru programskega dela proračuna se bo v letu 2022 kot tudi v letu 2023, največ sredstev namenilo za politiko, izobraževanje in šport in sicer približno 2,2 milijardi evrov, kar pomeni okvirno 16 % odhodkov državnega proračuna. Skoraj 1,6 milijarde evrov bo namenjeno za socialno varnost, kar pomeni približno 11 % proračunskih odhodkov, sredstva za področje prometa in prometne infrastrukture pa predstavljajo približno 9 % odhodkov državnega proračuna, kar pomeni 1,2 milijarde evrov. Sam primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je ocenjena 4,6 bruto produkta v letu 2022 in potem pade na 2,7 odstotka bruto produkta v letu 23. Okoliščine in izhodišča načrtovanja obeh proračunov bodo še posebej predstavljeni na seji matičnega Odbora za finance, medtem ko so vam pa programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov že predstavili njihovi predstavniki.
Hvala lepa.