Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!

Pri razpravi o zaključnem računu proračuna za 2020. leto mislim, da je pomembno poudariti predvsem mnenje, ki sta ga o tem dokumentu uradno izrazili dve na tem področju najpomembnejši državni inštituciji. Del mnenja Računskega sodišča o zaključnem računu 2020 smo slišali. Za mene je najpomembnejša tista trditev, da je bilo pregledovanje splošnega dela zaključnega računa opravljeno na način z izrekom pozitivnega mnenja. Gre namreč za to, da je bilo prihodkov za malo manj kot 9 milijard in 100 milijonov, odhodkov pa za 12 milijard in 565 milijonov evrov in če pri teh zadevah državni revizorji niso našli pomanjkljivosti, je to dovolj povedno.

Druga stvar je samo izvrševanje državnega proračuna za leto 2020. Tudi tu so državni revizorji iz Računskega sodišča izrekli ne negativno mnenje, ampak mnenje s pridržkom. Če pa pomislimo, da gre za 12 milijard in 500 milijonov evrov odhodkov, je verjetno tudi iluzorno pričakovati, da bi lahko pri takšni količini poslov bilo možno vse opraviti na način, da bi bilo izrečeno pozitivno mnenje. Pri čemer je tudi jasno poudarjeno, kje so tiste pomanjkljivosti bile storjene. Tri ministrstva morajo tudi podati odzivno poročilo. Ampak ob milijonih in milijonih poslovnih dogodkov in ob nedvomni krizi, s katero se je država soočala, mislim, da je tudi to mnenje s pridržkom nekaj, kar je možno obravnavati pozitivno prdvsem zato, ker smo celotno leto 2020 bili soočeni s ponavljajočimi se in zelo vztrajnimi očitki o tem, da vlada popolnoma netransparentno porablja javna sredstva.

Druga pomembna inštitucija, ki je podala svoje mnenje v zvezi z zaključnim računom leta 2020, je bil Fiskalni svet. Tisti Fiskalni svet, ki je zdaj v tem letu oziroma v letu 2002 in v letošnjem letu, praktično že skorajda ima status neke verske organizacije za določene ljudi v Državnem zboru in njegove ocene dojemajo kot verske dogme. Fiskalni svet je jasno povedal, da je za leto 2020 veljala uveljavitev obdobja izjemnih okoliščin. Fiskalni svet je zelo jasno tudi povedal, da so bila fiskalna pravila v letu 2020 večinoma spoštovana, da je bilo popolnoma spoštovano domače fiskalno pravilo, ki se nanaša na maksimalni dovoljeni obseg izdatkov, da je torej bilo spoštovano, da je minimalni dovoljeni strukturni saldo bil dosežen ob upoštevanju dovoljenega odstopanja, da je bila rast izdatkov sektorja država brez enkratnih učinkov po izdatkovnem pravilu nižja od dovoljene. Je pa tudi zelo jasno povedal Fiskalni svet, da je preseženo dovoljeno odstopanje bilo na področju strukturnega salda in strukturnega napora. Tisto, kar je bilo pričakovati, pa se je tudi zgodilo, se pravi, da je dolg sektorja država Fiskalni svet ocenil v neskladju s fiskalnimi pravili, pri čemer je izhodišče, katerega je Fiskalni svet vzel, bilo, da izračunava zadeve na način kot da država ni v epidemiološki krizi. Ampak kakorkoli.

Pozitivno mnenje Računskega sodišča, v glavnem pozitivno mnenje Fiskalnega sveta prav veliko ne koristita pri registriranem proračunskem primanjkljaju, ki je 3 milijarde in 486 milijonov. Vemo tudi, zakaj je to nastalo, in to je nesporno proračunsko dejstvo.

Kot rečeno, se mi zdi pomembno omeniti stališča teh dveh državnih inštitucij ravno iz vidika kar naprejšnjih očitkov, da je vlada razpolagala z javnimi sredstvi na netransparenten način. Mi smo, gospe in gospodje, govorim seveda o letu 2020, kar naprej poslušali, denimo, da Državni zbor nima ustreznega nadzora nad porabo sredstev. In gospod predsednik komisije, kolega Peček, jaz bi vas prosil, da mi v nekaj kratkih črkah dovolite, da orišem, kako je ta zadeva v letu 2020 izgledala v Državnem zboru.

Mi smo bili dolžni prejemati poročila vlade, in sicer na podlagi zakona je bila vlada dolžna obveščati Državni zbor o skupnih vrednostih prerazporeditev pravic porabe. Govorim seveda za proračunsko leto 2020, ki je nedvomno obravnavano v zaključnem računu. Vlada nam je, denimo za ilustracijo, posredovala skupno poročilo o prerazporeditvah porabe na področju predlagateljev finančnih načrtov in iz naslova dodatnega zadolževanja za obdobje od 1. julija do 31. avgusta 2020, kje je bilo opravljenih za 697 milijonov prerazporeditev. Vlada nam je posredovala tudi kompleten seznam prerazporeditev za obdobje od 1. 9. do 30. 9. 2020, kjer je bilo opravljenih za 165 milijonov in 324 tisoč evrov prerazporeditev. Skupaj torej v treh mesecih leta 2020 – julij, avgust in september – za 862 milijonov in 558 tisoč evrov prerazporeditev. To vse je bilo podprto v gradivih, ki smo jih obravnavali na Odboru za finance. Prejeli smo čisto vse sklepe vlade, na podlagi katerih so bile te prerazporeditve opravljene. Prejeli smo tudi kontne dokumente, na katerih je razvidno proračunski uporabnik, proračunska postavka, konto, podprogram, celo šifre načrtov razvojnih programov za prerazporeditve teh 862 milijonov evrov. Novembra meseca 5. 2020, smo opravili na Odboru za finance pregled teh dokumentov in razpravo. Po predhodnih mesecih in mesecih očitkov, kako je država netransparentna pri porabi tovrstnih sredstev, se je na koncu izkazalo, da na Odboru za finance nismo imeli o tem sploh nobene razprave. Vsi tisti, ki so prej nekaj mesecev nenehno nergali in ropotali, kako je vse skupaj netransparentno, niso potem, ko so dobili podatke za 3 mesece in za 862 milijonov prerazporeditev, niti črhnili. To se mi je zdelo pomembno poudariti zato, ker mislim, da bi pri tako resnih zadevah vendarle kazalo imeti nekoliko distance do sebe, do drugih ljudi in zlasti do dela, ki ga opravljamo.

Nesporno je, da je 2020. leta bil registriran oziroma dosežen primanjkljaj, kot sem omenil, 3 milijarde 486 milijonov evrov, da je bil leta 2019 dosežen presežek v višini 224 milijonov evrov. Zakaj, na kakšen način je bil dosežen ta presežek, ne govoril, razen če se bo kasneje izkazala potreba, mislim pa, da je popolnoma neumestno primerjati 2019. in 2020. proračunsko leto zato, ker gre pri letu 2019 za konjunkturno leto, resda leto še pojemajoče konjunkture, za v primeru leta 2020 gre pa za izrazito recesijsko leto.

Toliko. Hvala lepa. / mikrofoni izklopljeni/