Hvala lepa in lep pozdrav.

Jaz bi v bistvu si postavil dve vprašanji. Prvo je, kako učinkoviti so bili vladni ukrepi pri blaženju krize in brezposelnosti? Drugi pa. Kdo je dodatke, ki jih je država izplačevala iz proračuna in so, kot vidimo, stali 3,5 milijarde približno toliko je stal proračunski primanjkljaj, dobival in kaj se je zgodilo s tem denarjem.

Če začnem pri prvem vprašanju. Treba je pogledati primerjalno, se pravi, Slovenija je leta 2019 beležila proračunski presežek v znesku 0,4 % BDP. Leta 2020 je beležila primanjkljaj v znesku minus 8,4 % BDP. Se pravi, s pozitivnega salda 0,4 % smo prišli v negativni saldo 8,4 %. Kdo bi si mislil, da je to nekaj povsem normalnega, ampak če pogledamo primerjalno, je to četrto največje poslabšanje med državami članicami EU, četrto največje poslabšanje.

Drugič. Interventni ukrepi so v letu 2020 predstavljali 6 % BDP, kar je zopet četrti največji obseg med državami članicami EU. Se pravi, po primanjkljaju in po znesku, ki smo ga plačali za interventne ukrepe, smo četrti v EU. Potem pa poglejmo kako je to rezumiralo v padcu BDP. Po padcu BDP pa je Slovenija povprečna na desetem mestu v EU, kljub temu, da smo na četrtem. Potem koliko smo s krizo plačali. In mislim, da lahko že iz te primerjave povemo, da ukrepi niso bili optimalni, daleč od tega, in da Vlada ni bila uspešna pri blaženju gospodarske krize in brezposelnosti glede na denar, ki ga je v ta namen vložila. Isto zgodbo govorijo tudi drugi podatki, vladni piar se hvali, da naj bi rešili 300 tisoč delovnih mest s temi interventnimi ukrepi, ki so stali 6 % BDP. Zdaj, Banka Slovenije pravi, da so vladni ukrepi uspeli ohraniti zgolj nekih 16 tisoč delovnih mest. In podobno govorita statistiki o brezposelnih. Število brezposelnih se je v letu 2020 povečalo za 16 %, število ljudi, ki je živelo pod pragom tveganja revščine se je povečalo za 11 tisoč, število upokojencev, ki je živelo pod pragom tveganja revščine pa za 7 tisoč. Kljub temu, da je proračun beležil največji primanjkljaj v zgodovini Republike Slovenije, 3 milijarde in pol in kljub temu, da smo bili četrti po izdatkih za interventne ukrepe so to na koncu dneva dejanski rezultati. To je mogoče kratek odgovor na prvo vprašanje.

Drugo. Kakšna je bila distribucija teh sredstev? Tukaj se tudi skriva neka stvar, ki jo je treba razumeti. Vlada pravi, da ni pomagala zgolj gospodarstvo, ampak je pomagala predvsem ljudem. Zdaj, katerim ljudem je pomagala, mogoče indično pokaže že to, da se je v tem letu krize, ko smo beležili največji padec gospodarske rasti, če se ne motim, po letu 2009, so se zasebni prihranki, vloge gospodinjstev: v bankah povečale za 2 milijardi evrov. Za 2 milijardi evrov se je v tem kriznem obdobju povečalo varčevanje gospodinjstev v bilancah bank. To mislim, da pove precej o tem, v čigave roke so se državne milijarde zlivale, niso prišle do upokojencev, niso prišle do tistih, ki bi pomoč res rabili, prišle so zelo pogosto do najvišje plačanih. Na eni strani oskrbnice v domovih za starejše, ki so dejansko delale v najbolj rizičnem območju, ki si ga lahko med Covid krizo zamislite in največ ljudi je umrlo v domovih za starejše, domovi za starejše so bili takorekoč najnevarnejši kraj med epidemijo, so dobile nekaj 100 evrov dodatkov na mesec. Potem na drugi strani imamo pa višji zdravnik specialist iz UKC Ljubljana, ki je rekorder po prejemkih Covid dodatkov, od marca lani do aprila letos dobil 68 tisoč 320 evrov dodatkov. Skoraj 70 tisoč. In treba se je vprašati kaj je ta zdravnik delal. Imeli smo sfero z ortopedsko kliniko vmes. Jaz sem zadnjič govoril z enim kolegom in NIJZ, ki izvaja monitoring prehrane v zdravstvu, in mi je povedal naslednjo zgodbo. Je rekel, ko se je začel prvi lock down, marca 2020, je terciarno zdravstvo praktično nehalo obratovati. Ljudje so odšli domov, dobivali so 100 % plače, potem pa iz meni neznanega razloga je nekdo na vladni strani, Ministrstvo za zdravje in tako naprej, ugotovil, da je mogoče slab piar za Vlado, da po eni strani govori, da so zdravniki v prvih bojnih vrstah, po drugi strani pa vsi koga poznajo, vsaj tisti, ki poznamo kakšnega zdravnika specialista, vemo da je večina teh zdravnikov doma in prejemajo plače. In so dobili od takrat naprej 65 odstotne dodatke na delovno uro, če pridejo v službo. In seveda so vsi prišli nazaj v službo, ampak v službah seveda niso delali, ker so operacije bile prestavljene, pač pa so se praktično zaprli v pisarne, najbolj skrajni primer za katerega mi je ta kolega povedal je bil, nekdo ki se je celo stol podstavil pod kljuko, da ga ne bi slučajno kdo motil na delovnem mestu kjer je dobival svojo polno plačo in 65 % urni dodatek. To veliko pove o tem kako učinkoviti so bili državni interventni ukrepi, zakaj smo se znašli na četrtem mestu po tem koliko smo za to krizo plačali in zakaj smo šele na desetem mestu po tem kakšni so bili njeni dejanski socialni in gospodarski učinki. In to je tisto kar v tem poročilu manjka. Tukaj bo treba narediti resno revizijo in apeliram Računsko sodišče, da temeljito preveri kako se je ta denar, teh 3 milijarde in pol primanjkljaja iz državne blagajne prelival po družbeni strukturi in konec koncev, mislim da je tudi zanimivo vprašanje, zakaj se je točno v tem letu akumuliralo dodatnih 2 milijardi evrov prihrankov.

Hvala lepa.