Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci.

Tudi na področju okolja in prostora gre pravzaprav za rekordni proračun glede na predhodne, saj imamo kar za 140 milijonov evrov večji proračun kot je bil sprejet za leto 2022, in sicer se nam povečuje iz 387 milijonov na 517 milijonov. In kar za 50 % več je proračun za leto 2023 glede na sprejeti proračun leta 2022. Zdaj, kako gre to po različnih področjih? In sicer jaz bom to razdelil na integralna sredstva, namenska sredstva - namenska sredstva so sredstva dveh skladov, tj. vodnega sklad a in podnebnega sklada - pa tudi potem evropska sredstva, ki jih delimo tudi na kohezijo, potem dogovor za razvoj regij in tudi načrt za okrevanje in odpornost.

Zdaj, kar se integralnih sredstev tiče, je povečanje za 17 in pol milijonov, pri čemer je največje povečanje subvencioniranje tržnih najemnin. Kot veste smo razbremenili občinske proračune tega in to sedaj prevzema država, potem je pa veliko povečanje za 5,6 milijonov tudi DDV za načrt za okrevanje in spornost, kajti pri teh projektih je tudi potrebno plačevati DDV, potem gre pa tudi za izvršbe inšpektorata 2 milijona evrov in pa poravnava z občino Bohinj. Moram reči, da so pretekli ministri kar ignorirali zakonodajo o Triglavskem narodnem parku in tudi obveznosti do lokalnih skupnosti in pravzaprav niso plačevali lokalnih skupnosti in to kar jim po zakonu gre. Bila je potem dogovorjena poravnava in iz te poravnave bo ministrstvo v treh letih vsako leto izplačalo dober milijon občin Bohinj.

Kar se tiče namenskih sredstev. Zdaj, najprej kar se tiče podnebnega sklada iz pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, moram reči, da iz podnebnega sklada se financirajo tudi projekti Ministrstva za infrastrukturo, še zlasti spodbujanje gradnje železnic, železniškega prometa, potem kolesarskih povezav, gradnje kolesarskih postajališč, no je pa tudi cela kopica okoljskih projektov. Največje povečanje je na področju sanacije naravnih nesreč, zlasti plazov in pa erozij rek kar za 20 milijonov več kot pa je s sprejetim proračunom za leto 2022, pa 15 milijonov več v letu 2023 kot je bilo doslej, tako, da si je ta vlada zadala pospešeno sanacijo plazov, če temu pridodamo še integralna sredstva, gre za nekajkrat več denarja za sanacijo plazov po terenu, mi, ko delamo te regijske obiske, vidimo, da je ogromno ne saniranih plazov iz preteklih let, kar greni delo in življenje po občinah in to želimo odpraviti. Podobno je tudi erozije na rekah, zato je za ta namen skupno kar precej več denarja iz podnebnega sklada. Potem je nova pomembna postavka urejanje problematike komunalnega blata, in sicer v okviru podnebnega sklada načrtujemo 6 milijonov v letu 2022 in 6 milijonov v letu 2023, sofinanciranje občinskih projektov mono sežigalnic komunalnega blata, kar je tudi eden izmed ukrepov kako rešiti srednjeročno ta problem, tako, da že iz tega je razvidno, da si želimo že v letu 2022 pa do konca leta 2023 dokončno rešiti ta problem. Mogoče, ko smo pri tem komunalnem blatu, ker je to relativno razgreta stvar, prednost ima pri reševanju tega problema pretvorba tega odpadka v kompozit oziroma v ponoven proizvod, ki se uporablja za razne predelave, ker pa vse ne moremo tam so pa delno predvidene tudi sežigalnice, kar so v bistvu občinski projekti in bo država to sofinancirala. Zelo pomembno povečanje je trajnostna gradnja z lesom, skoraj nič energetskih stavb, predvidevamo 11,5 milijonov več v letu 2023. Tudi povečanje, pomembno povečanje hidroelektrarne Mokrice kar se tiče infrastrukturnih ureditev oziroma vodne infrastrukture je predvideno 7 milijonov 22 in 10 milijonov v letu 2023. Potem je pa še pomemben projekt E-MOP, namreč v luči digitalizacije želimo vzpostaviti enotno bazo okoljskih podatkov na portalu e-mop, kjer bose lahko za sleherno parcelo v Republiki Sloveniji dobil vse podatke kar se tiče varstva pred poplavami, vodovarstvenih omejitev, naravovarstvenih omejitev in ostalih omejitev, tako, da se bo to orodje oziroma ta portal baza uradnih podatkov v veliko pomoč pri projektiranju, načrtovanju in tudi informacijah, ki potem služijo lahko tudi investicijam. Kar se tiče vodnega sklad gre za celo kopico novih projektov. Mogoče le nekaj od njih. Poplavna ureditev Sore Škofja Loka milijon 700, ureditev Savinje pod Laškim druga etapa, potem ureditev Hudega potoka Rečica ob Paki, poplavna varnost Drave območje Meže z Mislinjo, potem zapornica Ambrožev trg in Gruberjev kanal v Ljubljani, ureditev vodotoka Ligojščica v Horjulu, potem poplavno varnost Drave območje ptujske Drave, potem je še tudi sanacija, kar ni bilo v 2022 predvideno dokončna sanacija pregrade v / nerazumljivo/ s pripadajočimi objekti. Kar je pa najpomembnejše je, da namenjamo dodatnih 18 milijonov iz Sklada za vode za vzdrževanje vodotokov vsepovsod po Sloveniji. S tem ohranjamo to, kar sem napovedal, da bomo v tej Vladi najmanj 25 milijonov vsako leto namenjali za izvajanje gospodarske javne službe, vzdrževanje vodotokov, kajti ne vzdrževani vodotoki so pogosto razlog za poplave in škodo tako na kmetijskih površinah kot seveda tudi v objektih, kjer ljudje prebivajo. Tako, da si želimo to zamudo iz let, ki so za nami oziroma ki so za nami to zamudo nadoknaditi z intenzivnim financiranjem v te projekte. Potem bi se dotaknil še evropskih sredstev. Sedaj najprej bi se dotaknil - tukaj je povečanje za približno 65 milijonov evrov – načrta za okrevanje in odpornost. Tu že v decembru letošnjega leta načrtujemo razpise za manjše vodovode in kanalizacije, ki to se pravi kanalizacijske sistem po 2 tisoč populacijskih enot in pa vodovodne sistem pod 10 tisoč. Gre tudi za hidravlične izboljšave. Sredstev imamo seveda omejene na voljo, vendar želimo pokriti tisto, kar v preteklosti iz tega naslova ni bilo financirano in s tem omogočiti kakšnih 100 do 150 projektov po Republiki Sloveniji v ta namen. To ni tako malo. Želimo ta sredstva locirati v marcu prihodnje leto in potem porabiti najkasneje do leta 2026 kolikor je ta sredstva sklada zavoda možno uporabiti.

Sedaj, kar se tiče naprej kohezijskih projektov so pomembne spremembe. Jaz vam govorim sam o spremembah ne govorim tisto, kar je že itak predvideno. Povečanje na proti poplavna varnost Drave območje Meže z Mislinjo povečanje za dober milijon pa pol. Potem je novi projekt je poplavno varno zdravje Dravinja s / nerazumljivo/ 5 milijonov. Potem je 1,5 milijonov popravna ogroženost Kostanjevice na Krki. To bo verjetno Dušan zelo rad slišal Šiško. Potem je obnovitev habitatov ob Muri milijon 200. Potem je pa še kar nekaj projektov iz dogovora za razvoj regij. Namreč mi smo potrdili celo kopico projektov iz dogovora za razvoj regij in sicer 10 projektov oskrbe s pitno vodo in 18 projektov čiščenja odpadnih voda tako, da smo tukaj povečali sredstva iz 90 na 100 milijonov evrov. Sedaj lahko vam, potem tudi podrobno povem kateri so ti projekti oziroma vsaj naštejem, če bo koga zanimalo, vendar to občine dobro vedo.

Zaključil bi pa še eno pomembno novostjo oziroma spremembo. To je dokapitalizacija Stanovanjskega sklada Republike Slovenije z namenom gradnje oskrbovanih stanovanj v Trbovljah preko hčerinske družbe Spekter. Namreč to je tudi ena izmed potez kako se preoblikujejo nepremičnine rudnika Trbovlje – Hrastnik. In sicer je predvideno preoblikovanje te upravne stavbe rudnika v objekt varovanih stanovanj, zato v naslednjem letu dokapitaliziramo Stanovanjski sklad, ki bo dokapitaliziral hčerinsko družbo Spekter d. o. o., ki bo z investicijo izvedla in glede na naš regijski obisk in mojo seznanitev s tem projektom je lahko ta projekt v naslednjem letu tudi zaključen in bomo bogatejši za kar nekaj varovanih stanovanj v Trbovljah. Seveda mimo tega je v pristojnosti ministrstva tudi stanovanjska gradnja. Ta je doživela v zadnjem času relativno renesanso, saj je približno v zadnjih treh letih glede na petletno obdobje prej predvideno oziroma je že zgrajeno in v neposredni realizaciji 10-krat več najemnih stanovanj kot pa je bilo to v obdobju 2015-2019. Če gledamo samo obdobje 2020 do leta 2023 bo zgrajenih približno dobrih 3 tisoč 400 dodatnih najemnih stanovanj, kar je pomemben prispevek izvajanja resolucije Stanovanjskega programa Republike Slovenije oziroma strategije na tem področju, ki predvideva v 10 letnem obdobju 10 tisoč novih stanovanj.

Evo spoštovani. To je ta kratek uvod. Smo pa seveda z veseljem na razpolago za kakšna vprašanja.