Hvala, predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani minister, kolegice in kolegi!

Predstavil vam bom predlog sprememb proračuna za leto 2022 in seveda predlog proračuna za leto 2023 našega ministrstva.

Pripravili smo predlog sprememb proračuna v višini 1,27 milijarde evrov in predlog proračuna za leto 2023 v višini 1,29 milijarde evrov. Proračun ministrstva tako predstavlja dobrih 9 % celotnega proračuna za leto 2022 in približno slabih 10 % za leto 23. Pri pripravi proračuna se je naše ministrstvo prednostno vključilo v vse zakonske obveznosti, ki jih imamo hkrati pa seveda zagotavljamo potrebna sredstva za nadaljevanje in pa dodatno krepitev vseh investicijskih vlaganj, s čimer bomo pomembno prispevali k delovanju in krepitvi gospodarstva ter uspešnem izhodu iz zaostrenih razmer, ki smo jim bili priča letu 2020 in 2021. V sami programski strukturi državnega proračuna je pri investicijskih odhodkih namreč skoraj polovica odhodkov namenjenih za promet, prometno infrastrukturo. Od tega gre glavnina za železniški in cestni promet ter infrastrukturo. Obsežnost, raznolikost investicijskega vlaganja se kaže tudi v številu projektov v načrtu razvojnih programov za leti 2020-2022 do leta 2025, kjer je razvidno, da skoraj tretjina vseh proračunskih projektov in na področju prometa oziroma točna številka je 793 projektov v vrednosti 805 milijonov, leto 2020-2022 ter 663 projektov v vrednosti 828,3 milijona evrov v letu 23. Svoje projekte naše ministrstvo financira iz različnih virov torej iz integralnih, evropskih in pa namenskih. Največji delež predstavljajo seveda integralna sredstva in to je nekje 56 % oziroma če to povem v milijonih evrov je to 714,8 milijonov evrov v letu 2022. Potem v letu 2023 je že več je 64 % v višini 837 in pol milijona evrov se pravi iz katerih v prvi vrsti lahko pokrivamo vse stroške gospodarskih javnih služb, tekočega vzdrževanja prometne infrastrukture, subvencije za javni avtobus in železniški promet, delovanje agencij s pristojnosti ministrstva in organov v sestavi ter financiranje programa zapiralnih del Rudnika Trbovlje Hrastnik. Po obsegu sledijo evropska sredstva torej nekje 23 % oziroma 294 milijonov v letu 2022 in potem slabih 15 % oziroma 191 milijonov v letu 23. Lahko rečem, da smo v fazi intenzivnega zaključevanja projektov evropske kohezijske politike in inštrumenta za povezovanje Evrope 2014-2020. Nadaljevala se bodo vsa dela na teh projektih, ki so sofinancirani v Svetu načrta za okrevanje in odpornost pričelo pa se bo tudi z izvajanjem projektov sofinanciranih iz sredstev EU finančne perspektive 2021-2027. Evropska sredstva so tako pomembna naložba v kratkoročno, kot tudi dolgoročno okrevanje, blaginjo, kjer je pa vedno bolj v ospredju skrb za okolje in pa vsi ti trajnostni ukrepi. Z evropskimi viri izvajamo pomembne investicije, tako na področju prometa, kot tudi na področju energije.

Če se omejim zdaj na področje prometa, je v ospredju, so vlaganja, kot že omenjeno, v železniško infrastrukturo, kjer je v teku pomemben investicijski cikel za nadgradnjo železniških prog, izgradnjo drugega tira Divača-Koper. Investicije v železniško infrastrukturo so seveda kompleksne, obsežne in pa dolgotrajne, a hkrati nujne za trajnostni napredek v času, ko je potreba po mobilnosti vedno večja. Seveda si vsi želimo spremembe naših potovalnih navad, ki se bodo morale tako ali drugače zgoditi, pri uvajanju vseh sprememb pa moramo seveda v Sloveniji prestavit v višjo prestavo, tako kot naši, lahko rečem, najboljši kolesarji. Zavedat se moramo, da imamo dva najboljša, prvi in tretji in mislim, da iz tu lahko, tako dobri, kot smo v kolesarstvu, lahko pomeni to neko izhodišče tudi za spreminjanje potovalnih navad naših najmlajših, od šolarjev, do dijakov, do študentov.

V Sloveniji predvsem v regijah, ki so bolj razpršeno poseljene, je zelo pogosta uporaba avtomobila oziroma ta nuja. Zato evropska sredstva namenjamo tudi investicijam v cestno infrastrukturo, kjer je med pomembnejšimi izgradnja tretje razvojne osi. Ceste in vsa ostala prometna infrastruktura mora biti odporna in prilagojena na podnebne in druge ekstremne naravne dogodke, pa seveda varna za uporabnike.

Na področju trajnostne rabe energije, z evropskimi sredstvi podpiramo okolju prijaznejše vire energije, pri čemer so ukrepi namenjeni tako spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, / nerazumljivo/ za ogrevanje, z lesno biomaso, kot tudi s spodbudo(?) za proizvodnjo električne energije, kjer je pa seveda v ospredju sončna energija. Pomembne so tako naložbe v spodbude za energetsko sanacijo oziroma prenovo nacionalnega javnega stavbnega fonda. Predvsem to, so te spodbude namenjene dvigu energetske učinkovitosti na lokalnem nivoju, kot seveda tudi na državnem, se pravi, da s ciljem(?) zmanjšamo emisije toplogrednih plinov.

Poleg integralnih in evropskih, so pomemben vir tudi namenska sredstva, s katerimi na(?) ministrstvu pretežno financiramo vlaganje v državno železniško infrastrukturo in državne ceste. Ministrstvo svoj razvoj izvaja v okviru dveh politik. To je politika 12 - to so viri energije in energetska učinkovitost in pa politika 13 – to je promet in pa prometna infrastruktura. Glavni cilji na prometu, pa na prometni infrastrukturi so predvsem povečanje varnosti, povečanje obsega kakovosti javnega potniškega cestnega in železniškega prometa, usklajeno delovanje celotnega transportnega sistema in pa vzpostavljanje(?) arhitekture inteligentnih transportnih sistemov. Pa da zagotovimo potrebne prometne infrastrukture za kopenski, pomorski in tudi zračni promet, ki sledi načelom trajnostnega in skladnega regionalnega razvoja.

Za vlaganja na področju železniškega prometa oziroma in infrastrukture, so predvsem v spremembi proračuna za naslednje leto, načrtovana sredstva v višini 522 in pol milijonov evrov in pa 566,4 milijone evrov v letu 2023. V okviru tega podprograma Investicijska dejavnost na železniški infrastrukturi so načrtovana sredstva tako za gradnjo, kot za nadgradnjo in modernizacijo slovenskega železniškega omrežja in zagotovitev pretočnosti železniškega potniškega in pa tovornega prometa. Seveda moramo pa tu ustrezno stanje doseči javne železniške infrastrukture.

Če izpostavim samo največje, da ne bom se zapletal v podrobnosti. Nadgradnja železniške proge Maribor – Šentilj, rekonstrukcija železniškega vozlišča Pragersko, nadgradnja železniških odsekov Ljubljana – Brezovica, Brezovica – Borovnica, gradnja druga tira Divača – Koper, daljinsko vodenje prometa na železniških progah, nadgradnja proge Ljubljana – Jesenice, nadgradnja železniške postaja Grosuplje in pa rekonstrukcija železniške postaje Domžale.

Za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest je v predlogu sprememb proračuna na voljo 309 in pol milijonov evrov in pa v letu 2023 325,6 milijona evrov. Direkcija za infrastrukturo upravlja s preko 800 kilometri glavnih in pa 5 tisoč 125 kilometri regionalnih cest in pa seveda kolesarskih poti. Proračunska sredstva se povečujejo skladno s šestletnim drsnim planom in tudi na račun uvrščanja novih projektov v letu 2021 oziroma z letom 2022 ter gradnje kolesarskih povezav iz t.i. dogovora za razvoj regij.

Pomembno področje je trajnostna mobilnost, kjer se izvaja predvsem financiranje sistem javnega železniškega in pa avtobusnega prometa. Za ta del je v letu namenjenih 204 milijone evrov, v letu 2023 pa 2016 milijonov evrov. Poleg navedenega poteka tudi EU financiranje projektov za razvoj t.i. urbane trajnostne mobilnosti v okviru dogovorov za razvoj regij in pa celostnih teritorialnih naložb, kjer se v veliki meri financira izgradnja in vzpostavitev mreže regionalnih kolesarskih povezav po Sloveniji in seveda vse ostale infrastrukture za pešce.

Pri razvoju avtocestnega omrežja je v letu 2022 namenjenih 42 milijonov evrov in v letu 2023 40,3 milijone evrov predvsem za financiranje odsekov na tretji razvojni osi sever-jug in odkup zemljišč in seveda umeščanje v prostor.

Na področju letalskega in pa pomorskega prometa imamo v letu 2022 predvidenih 13 milijonov in v letu 2023 13,2 milijona evrov. Največ izdatkov na pomorstvu je predvidenih za odkupe zemljišč v koprskem tovornem pristanišču, hidrografske meritve slovenskega morja. Na področju letalstva pa seveda nadaljnje obratovanje letališča Ivana Rusjana v Mariboru in pa pripravo državnih prostorskih načrtov na vseh treh mednarodnih letališčih, se pravi Ljubljana, Maribor in pa Portorož.

Zagotavljanje pogojev za zanesljivo, konkurenčno in okolju prijazno oskrbo uporabnikov z energijo in energetskimi storitvami se uvršča med najpomembnejše razvojne izzive sedanje družbe. Glavni cilji naše države na področju politike so seveda viri energije, energetska učinkovitost, in pa to pomeni predvsem, da povečamo strateško in pa obratovalno zanesljivost oskrbe z energetskimi storitvami, zagotavljamo konkurenčnost gospodarstva in razpoložljiva in dostopna energija mora biti seveda nam vsem na razpolago. Z uravnoteženim doseganjem zastavljenih ciljev bo omogočeno aktivno ravnanje z energijo, dolgoročni prehod Slovenije v nizko-ogljično družbo, k čemur vsi stremimo. Prednostna področja energetske politike so seveda učinkovita raba energije, izraba obnovljivih virov energije in pa razvoj pametnih aktivnih omrežij za distribucijo električne energije. Okvir delovanja zajema, se pravi, zasledovanje vseh ključnih ciljev nacionalne energetske politike, to pa je, da bo ta energija zanesljiva, trajnostna in pa konkurenčna oskrba z le-to. Na področju energije in energetske učinkovitosti je v letu 2022 na razpolago slabih 60 milijonov evrov in pa v letu 2023 48 milijonov evrov. Tako, da je v letu 2022 največ sredstev namenjeno za obnovljive vire energije, temu sledi učinkovita raba energije in pa seveda na koncu še to, kar nam je ostalo – zapiranje rudnika Trbovlje-Hrastnik.

Torej naše ministrstvo je za izvedbo svojih prioritetnih nalog in zakonskih zavez v prihodnjih dveh letih načrtovalo, bom rekel zgodovinsko najbolj obsežna sredstva. Gre za izrazito investicijsko naravnan proračun, ki bo pomembno prispeval k hitrejšemu okrevanju in rast in pa tudi trajnostnemu razvoju naše države.

Hvala lepa.