Sem Mojca Pirnat. Naj uvodoma predstavim, da bo struktura javnofinančnih prihodkov in odhodkov celovito predstavljena na seji matičnega odbora za finance. Zato bi vam želela na kratko predstavitvi samo nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga sprememb proračuna države za leto 2022 in predloga proračuna za leto 2023. Predlog sprememb proračuna države za leto 2022 in predlog proračuna države za leto 2023 sta pripravljena v okoliščinah postopnega okrevanja gospodarstva in v razmerah še vedno močnega vpliva epidemije covid-19, ki je od začetka pojava virusa močno spremenila obseg in strukturo proračunskih prihodkov in izdatkov. Ključno razvojno komponento predlaganih proračunov predstavljajo investicije in investicijski transferji. Obseg investicij bo največji na področju infrastrukture, predvsem za železniško in cestno infrastrukturo, prav tako se načrtuje investicija v slovensko zdravstvo, investicije v protipoplavne ureditve, zagotavljanje poplavne varnosti, oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje voda ter druga vlaganja v vodni sektor, investicije v vrtce, osnovne šole in investicije v kulturi. Pomemben segment obeh proračunov predstavljajo tudi evropski viri. Ugotavljamo velike zamude pri črpanju kohezijskih sredstev, saj se načrtovano črpanje sredstev preteklih letih, predvsem zaradi vpliva epidemije in slabšega črpanja v uvodnih letih, zamika v naslednji dve leti. Višje načrtovani prihodki so predvsem posledica evropskih pobud za obvladovanje epidemije, povečanje odpornosti in pospešitev okrevanja, ki se odvijajo v sklopu evropskega programa Next Generation EU, v tem sklopu pa velja izpostaviti sredstva načrta za okrevanje in odpornost, za katera je v predlogu sprememb državnega proračuna za leto 2022 predvidenih 330,8 milijona evrov. V predlogu državnega proračuna za leto 2023 pa 453,7 milijona evrov. Sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost namenjena za izvajanje programov in projektov so načrtovana pri Uradu Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, razen sredstev za projekte, ki so že uvrščeni v načrt razvojnih programov, in sicer pri Ministrstvu za infrastrukturo. Prihodki državnega proračuna za leto 2022 so predvideni v višin 11,5 milijard evrov in bodo glede na načrtovane prihodke v sprejetem proračunu za leto 2022 višji za 4,2 %. Za leto 2023 so prihodki predvideni v višini 11,8 milijard evrov in bodo za 3,3 % višji kot v letu 2022. Rast prihodkov se pričakuje predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna EU. Odhodki državnega proračuna za leto 2022 so predvideni v višini 13,9 milijard evrov, kar je za 7 % manj kot je ocenjena realizacija za leto 2021. Za leto 2023 pa so načrtovani v višini 13,4 milijarde evrov, kar je za 4,2 % manj kot v letu 2022. Primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je ocenjena 4,6 odstotka BDP v letu 2022 in 2,7 odstotka BDP v letu 2023. V računu finančnih terjatev in naložb so v predlogu sprememb državnega proračuna za leto 2022 prejemki načrtovani v višini 27,1 milijona evrov in izdatki v višini 352,1 milijona evrov. V predlogu državnega proračuna za leto 2023 pa so prejemki načrtovani v višini 26,9 milijona evrov in izdatki v višini 248,2 milijona evrov. V računu financiranja so v predlogu sprememb proračuna države za leto 2022 načrtuje 2,26 milijarde evrov od plačil dolga. V predlogu proračuna države za leto 2023 pa 2,94 milijarde evrov odplačil dolga. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov računa finančnih terjatev in naložb ter za odplačilo dolga bo v letu 2022 potrebna zadolžitev v višini 5,05 milijard evrov in v letu 2023 v višini 4,68 milijarde evrov. To bi bilo na kratko z moje strani vse.

Hvala.