Lep pozdrav! Tadej Meserko iz Društva Asociacija. Mi smo veseli, da smo dobili povabilo na to sejo, ker po preučitvi predloga sprememb proračuna za leto 2022 in tudi leto in sprejetje proračuna za leto 2023, izgleda kot da se sredstva za ta jedrni del programov in projektov v kulturi, ki jih izvajajo nevladne organizacije, bistveno zmanjšuje, kar nas zelo skrbi.

Mogoče bi samo za začetek čisto kratko orisal neko situacijo v kateri se že leto pa pol nahajajo nevladne organizacije, češ za to, da boste razumeli kontekst v katerem se potem znajdejo nevladne organizacije, ko izvejo še za to dodatno informacijo. Namreč leto in pol že nimamo dialoških skupin za samozaposlene in nevladne organizacije v kulturi, čeprav je to bila praksa zadnjih, praktično 15. let in zato bile skupine, ki so vedno omogočale nek kontinuiran dialog med deležniki, nevladnimi organizacijami in samozaposlenimi in odločevalci. Približno eno leto nazaj se je zgodil poizkus izpraznitve stavbe na Metelkovi 6, ki je edina stavba v Sloveniji, ki jo Ministrstvo za kulturo namenja nevladnim organizacijam v kulturi. Nekako od lanskega poletja, pa vse do pomladi smo v asociaciji prejemali številne zgodbe samozaposlenih v kulturi, ki so jim na ministrstvu z različnimi kršitvami postopkov onemogočali pridobivati status samozaposlenega in pravico do plačila prispevkov. Glede tega se je izjasnil tudi varuh človekovih pravic, ki je ugotovil kar nekaj kršitev temeljnih pravnih načel. Ta odločitev je seveda javno dostopna. Eno leto nazaj je šlo v proceduro sprememba pravilnika o strokovnih komisijah. Ta pravilnik je bil sprejet po izjemno skrajšani proceduri v nasprotju z resolucijo o normativnem programu. Bil je sprejet proti stališču tega odbora za kulturo, ki je pač s sklepom glasovalo, da se pravilnik ne spremeni. Prav tako ja nacionalni svet za kulturo kot eno vrhovno posvetovalno telo oziroma del civilne družbe, kot ja zapisano tudi v ZUIK, dalo negativno mnenje k spremembi tega pravilnika. Vseeno se je pravilnik je bil sprejet, ker je pač to v proceduri ne gre skozi državni zbor, ampak enostavno pač ga potrdi vlada oziroma ministrstvo, ga podpiše minister. In to je bil pač temelj zato, da se je nadaljevala ta zgodba spreminjanja krajine v kateri delujejo nevladne organizacije, kar se je pokazalo že pri medijskem razpisu, kjer vemo, da v bistvu poleg številnih lokalnih radijskih programov so iz financiranja izpadle tudi pomembne nevladne organizacije, kot je na primer Radio Študent, ki je res ena temeljnih organizacij in je izjemnega pomena za nevladni sektor v kulturi.

Kar se tiče protikorona ukrepov in bi s tem zaključil ta nek oris, moramo priznati, da so nekateri vsekakor bili dobri, da so pomagali in so bili na mestu. Ampak zelo pogosto se je pa dogajalo, da ni bilo nobenega dialoga in da so nevladne organizacije spet iz ukrepov izpadle. Eden zelo lepih primerov so na primer bili boni za kulturo. Opozorili smo, da standardna klasifikacija dejavnosti, ki je bila postavljena v zakon izključuje številne nevladne organizacije. Kljub temu je zakon pač bil sprejet v tej obliki in pač do bonov sedaj številne nevladne organizacije in samozaposleni niso upravičeni. In še čisto zadnja stvar, najbolj aktualna, javljajo se nam številni starši samozaposleni v kulturi, ki v nasprotju z na primer zaposlenimi, jim ne pripada nadomestilo, če je njihov otrok v karanteni, ker je v bistvu popolna neenakopravnost pred zakonom za te posameznike. Ampak verjetno Ministrstvo za kulturo, ne vem, nima toliko vpliva na to. Vsekakor bi si pa želeli, da se glede tega angažirajo.

Kar se tiče pa aktualne situacije v kateri smo trenutno, nas v bistvu skrbi, da se na nek način že realizirajo predlogi zapisani v predlogu nacionalnega programa za kulturo. Ponavljam, da je to predlog, ki je prišel v javno obravnavo pred časom. V tem predlogu je zelo odklonilno mnenje zapisano do nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. Mogoče preberem čisto en kratek insert, in sicer je tako zapisano v predlogu: »Obe dejstvi, tako skoraj podvojitev števila samozaposlenih, ki so vpisani v razvid delujočih v kulturi kot štirikratno povečanje število nevladnih organizacij v javnem interesu na področju kulture kažeta na neselektivnost pri podeljevanju statusa na področju kulture. S takšno strategijo postavlja Ministrstvo za kulturo socialni korektiv, namesto da bi skrbelo in spodbujalo ustvarjalnost in podpirala kvalitetno umetniškega ustvarjanja.« Nerazumno je, da ministrstvo, ki pokriva neko področje je v bistvu presenečeno nad tem, da se to področje razvija, da si ljudje želijo v status, da si želijo delovati, da si želijo ustvarjati in ugotavlja, da je to problem. Pač na večini ostalih ministrstev, če se njihovo področje razvija to vidijo kot priložnost, kot zmožnost za nadaljnji razvoj in napredek področja, na Ministrstvu za kulturo se pa to v bistvu etiketira kot problem. In seveda da pridem sedaj do poante zakaj vse to izpostavljam, je pač v tem, da je v predlogu sprememb proračuna za 2022 v zelo globoko, ne bom rekel skritem, ampak v zelo globokem detajlu zabeleženo, da kljub temu, da se proračun povišuje in da se praktično skoraj vse postavke povišujejo, se postavka za nevladni sektor razpolavlja. To je postavka Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, ki jo boste našli v načrtu razvojnih programov in ki je bila za leto 2022 že sprejeta na 6 milijonov 400 tisoč, z rebalansom pa se zmanjšuje na 3 milijone 600 tisoč. Ne razumemo, kako se lahko taka erozija sredstev na tej postavki zgodi, ker še pred mesecem dni je Ministrstvo za kulturo objavilo razpis, programski razpis, ki je eden temeljnih razpisov za nevladne organizacije, in samo ta razpis, ki je na tej isti postavki, ima 3 milijone 800. Kar pomeni, da z rebalansom v bistvu niti tega razpisa naslednje leto ne bo možno v celoti realizirati, kaj šele potem še zraven razpis za večletne in enoletne projektne razpise, ki so tudi na tej isti postavki. To je zelo zaskrbljujoče.

Podobno se zgodi za leto 2023. Izpostavil bi, da se znižujeta še dve postavki, in sicer je to postavka za ljubiteljsko kulturo, ki jo najdete v posebnem delu proračuna, in se zmanjšuje za približno 700 tisoč evrov. To je seveda absolutno postavka, na kateri so deležne večinoma nevladne organizacije, resda bolj ljubiteljske, ampak med drugim pa tudi poklicne. In za približno enako vsoto se znižuje tudi postavka založništva, ki je prav tako pogosto namenjena tudi nevladnim organizacijam in samozaposlenim.

Na nek način - to lahko samo posredno komentiram – je pa opaziti tudi nekako ustavitev trenda rasti sredstev za samozaposlene v kulturi, kar v bistvu že nakazuje, kot da bi se ta namera v nacionalnem programu za kulturo že realizirala. Namreč, sredstva so se običajno zviševala po pol milijona, nekaj takega, letno na tej postavki, kar je predstavljalo nek naravni prirast števila samozaposlenih v kulturi. Zdaj se z rebalansom to povečuje samo za 84 tisoč evrov, kar lahko nakazuje, da se je ta namera ustavitve rasti samozaposlenih v kulturi že realizirala.

Kot rečeno, ob zvišanju proračuna za 8 milijonov, ob tem, da se zadolžujemo praktično za 2 milijardi, ob tem, da se na vseh postavkah v kulturi in tudi za javni sektor, kar absolutno pozdravljamo, sredstva zvišujejo, se nam zdi popolnoma neprimerno, da se za nevladne organizacije sredstva znižujejo praktično za polovico, kar je zares v neskladju tudi s strategijo razvoja nevladnih organizacij, ki je bila sprejeta pred par leti, pa tudi z vsemi nekimi splošnimi in posebnimi usmeritvami širšega evropskega prostora, v katerem živimo in kjer se nevladni sektor cel čas skuša okrepiti, ne pa destabilizirati.

Hvala.