Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo. Spoštovani poslanke, poslanci! Najprej globoko opravičilo, ker sem obtičala v prometu, za to zamudo.

Predstavljam predlog sprememb proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2022 in predlog proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2023.

Najprej predlog sprememb proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2022. S predlogom sprememb proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2022 se sredstva za kulturo glede na sprejeti proračun za leto 2022 v globalu povečuje za 8,4 milijona evrov in skupaj znašajo 238 milijonov evrov.: To predstavlja 3,7 % povečanje glede na sprejeti proračun za leto 2022. Delež proračuna Ministrstva za kulturo v državnem proračunu glede na prihodke državnega proračuna znaša 2.1 %. V okviru tega globala se integralna sredstva v predlogu sprememb proračuna za leto 2022 glede na sprejeti proračun za leto 2022, povečujejo za 5,9 milijona evrov in znašajo 225,1 milijona evrov, kar predstavlja 94,6 % celotnega proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2022. Evropska sredstva s slovensko udeležbo se glede na sprejeti proračun za leto 2022 povišujejo za 2,5 milijona evrov in znaša 12,7 milijona evrov, kar predstavlja 5,3 % celotnega proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2022. Pravice porabe sredstev na namenskih proračunskih postavkah se glede na sprejeti proračun za leto 2022 povišuje za 8 tisoč evrov in znaša 253 tisoč evrov, kar predstavlja 0,1 % celotnega proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2022. Dodatna integralna sredstva za leto 2022 v višini 2,2 milijona evrov smo v predlogu sprememb proračuna namenili pokritju stroškov dela zaposlenih pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna Ministrstva za kulturo, ki predstavljajo zakonsko obveznost katere višina izhaja iz veljavnih predpisov ter sklenjenih sporazumov s sindikati javnega sektorja. Sredstva v višini 1 milijon evrov namenjamo Evropski prestolnici kulture Gorica 2025, 1,5 milijona evrov pa plačilu DDV za načrt za okrevanje in odpornost. Povečujejo se tudi sredstva za programe za Avdiovizualne medije v višini 2 milijona evrov, za denarne spodbude za vlaganje v AV produkcijo za 500 tisoč, za izvajanje Zakona o medijih za 2013 tisoč evrov, za programe RTV za tujino za 20 tisoč evrov, dodatna sredstva v višini 50 tisoč evrov namenjamo programskim vsebinam in razvoju, tehnološke infrastrukture za senzorno ovirane ravno tolikšno povišanje 50 tisoč evrov za medijsko pismenost. Povišuje se sredstva za kulturne dejavnosti italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti v skupni višini 170 tisoč evrov, narodni in univerzitetni knjižnici namenjamo dodatnih 99 tisoč evrov. Promociji in razvoju slovenskega jezika namenjamo dodatnih 100 tisoč evrov, dodatnih 500 tisoč evrov pa izvajanju resolucije oziroma nacionalnega programa za jezikovno politiko. Sredstva za Prešernove nagrade se povišujejo za 84 tisoč evrov, pomoči za plačilo prispevkom verskim uslužbencem namenjamo dodatnih 255 tisoč evrov, štipendijam za potrebe kulturne dejavnosti dodatnih 51 tisoč evrov in republiškim priznavalninam dodatnih 60 tisoč evrov. Investicijam v javno kulturno infrastrukturo poleg sredstev, ki izhajajo iz Zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi, ki je za leto 2022 previden v višini 12,95 milijona evrov, pa se poleg teh sredstev torej investicijam dodaja še 61 tisoč evrov. Prav tako za leto 2022 je v proračunu za Ministrstvo za kulturo načrtovanih… A ha, pardon, se opravičujem, zdaj pa kohezijska politika. Del proračuna Ministrstva za kulturo predstavljajo tudi tako imenovane evropska sredstva oziroma sredstva evropske kohezijske politike. Le ta so namenjena zmanjšanju regionalnih in strukturnih razlik tako v državi članici kot med njimi. V programskem obdobju 2014 in 2020 je bilo Ministrstvo za kulturo do sedaj deležno skoraj 65,8 milijona evrov za naslednja prednostna področja, krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, izboljšan dostop do IKT ter njihove uporabe in kakovosti, izboljšanje konkurenčnosti MSP, podpora prehodu na nizko ogljično gospodarstvo v vseh sektorjih, varovanje in ohranjanju okolja ter spodbujanje energetske učinkovitosti, spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile, spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini. Vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje in krepitev institucionalne usposobljenosti in učinkovite javne uprave. Ukrepi iz omenjenih prednostnih področjih so financirani s sredstvi evropskega socialne ga sklada, evropskega sklada za regionalni razvoj in kohezijskega sklada. Od vseh dodeljenih sredstev MK jih 38 % prispeva ESS, 59 % ESRR in 3 % KS. Od vseh dodeljenih sredstev jih je z odločitvijo o podpori podprtih že več kot dve tretjini. Osnovo za načrtovanje projektov, ki se financirajo iz naslova kohezijske politike, v predlogih proračunov predstavlja INOP21.3 (?), to je izvedbeni načrt operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014-2020. Za leto 2022 je v proračunu za Ministrstvo za kulturo načrtovanih 12,67 milijona evrov kohezijskih sredstev, in sicer na projektu mreže centrov raziskovalnih umetnosti in kulture, razvoj slovenščine v digitalnem okolju, celovita informacijska podpora procesov varstva nepremične kulturne dediščine, platforma centra za kreativno spodbujanje, kreativnih in kulturnih industrij, povezovanje turistične ponudbe s kulturnimi vsebinami ter razvoj in uveljavitev novih produktov na področju kulturnega turizma, to so blagovne znamke na področju knjige, povezovanje turistične ponudbe na področju knjige, to je drugi razpis, in potem Slovenija osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu, energetska sanacija objektov kulturne dediščine, podporno okolje za delovanje na področju kulture, večja socialna vključenost pripadnikov ranljivih družbenih skupin na področju kulture v okviru ESS, štipendije za specializirane poklice v kulturi ter tehnično podpora evropski socialni sklad.

In še predlog proračuna MK za leto 2023. S predlogom proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2023 se sredstva za kulturo glede na predlog sprememb proračuna za leto 2022 v globalu povečujejo za 6 milijonov evrov in tako skupaj znašajo rekordnih 244 milijonov evrov. To predstavlja 2,5 % zvišanje glede na predlog sprememb proračuna leto 2022, delež proračuna Ministrstva za kulturo v državnem proračunu glede na prihodke državnega proračuna pa ostaja 2,1 %, torej čez 2 %. V okviru tega globla se integralna sredstva v predlogu proračuna za leto 2023 glede na predlog sprememb proračuna za leto 2022 povečuje za 11,8 milijona evrov in znašajo 236,9 milijona evrov, kar predstavlja 97,1 % celotnega proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2023. Evropska sredstva s slovensko udeležbo se glede na predlog sprememb proračuna za leto 2022 zmanjšujejo za 6,8 milijona in znašajo 5,9 milijona evrov, kar predstavlja 2,4 % celotnega proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2023, seveda pa je pri tem trebe vedeti, da se med tem načrtuje nova kohezijska perspektiva. In ta višina še ni znana. Pravice porabe sredstev na namenskih proračunskih postavkah se glede na predlog sprememb proračuna za leto 2022 povečuje za 0,9 milijona evrov in znašajo 1,2 milijona evrov, kar predstavlja še 0,5 % celotnega proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2023. Dodatna integralna sredstva za leto 2023 v višini 2,2 milijona evra smo v predlogu proračuna namenili pokritju stroškov dela zaposlenih pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna Ministrstva za kulturo. Za projekt Evropska prestolnica kulture se namenja 2 milijona evrov. Plačilo DDV za načrt za okrevanje in odpornost pa 3,5 milijona evrov. Spomenikom se namenja dodatnih 3,2 milijona evrov, glasbenim programom in projektom dodatnih 357 tisoč evrov, intermedijski umetnosti programov in projektom dodatnih 91 tisoč evrov. Prav tako se dodatno sredstva namenjajo še verskim uslužbencem v višini 300 tisoč evrov, štipendijam za potrebe kulturne dejavnosti 50 tisoč evrov in republiškim priznavalninam dodatnih 60 tisoč evrov. V okviru kohezijskih sredstev pa je za leto 2023 v proračunu Ministrstva za kulturo načrtovanih 5,88 milijona evrov z lastno udeležbo, prav tako še iz kohezijskega oziroma programskega obdobja 2014-2020, s podobnimi vsebinami, kot so predvidene za leto 2022.

Če pogledamo še predlog proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2022 po programski klasifikaciji, lahko vidimo, da glavnino vseh proračunskih sredstev, to je 231,4 milijona evrov, predstavlja Politika 18, kultura in civilna družba, ki je razdeljena na štiri glavne programe: urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju kulture, ohranjanje kulturne dediščine, programi v kulturi in mediji, ti prejmejo največ, 152,9 milijona evrov, ter podpora nevladnim organizacijam in civilni družbi. Ministrstvo za kulturo gostuje še v Politiki 19, izobraževanje in šport, s sredstvi za štipendije v višini 1,3 milijona evrov, v Politiki 20, socialna varnost, s sredstvi za republiške priznavalnine v višini 1,1 milijona evrov, ter od leta 2019 dalje tudi v Politiki 03, zunanja politika in mednarodno razvojno sodelovanje, v višini 16 tisoč evrov, kjer gre še za določena sredstva za zaključek predsedovanja.

V okviru programa 1801, urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju kulture, se zagotavljajo sredstva za delovanje ožjega Ministrstva za kulturo, popularizacijo kulture, državne proslave, raziskovalne naloge, digitalizacijo in podobno. V okviru programa 1802, ohranjanje kulturne dediščine, se zagotavljajo sredstva za izvajanje javne službe s področja varstva kulturne dediščine, arhivske in knjižnične dejavnosti, sredstva za vzdrževanje, gospodarjenje, upravljanje kulturnih spomenikov, ki so v lasti RS, pa za obnovo, sanacijo in prezentacijo najpomembnejših in najbolj ogroženih kulturnih spomenikov, ki niso v lasti RS, odkupe kulturne dediščine, ukrepe in projekte s področja varstva kulturne dediščine, arhivske in knjižnične dejavnosti, pa tudi sredstva za delovanje in izvajanje javne službe arhivske dejavnosti Arhiva Republike Slovenije.

V okviru programa 1803, programi v kulturi in mediji, pa se zagotavljajo sredstva za projekte, ki so namenjeni podpori dejavnosti manjšinskih skupnosti, izvajanju javne službe na področju filmske in AV kulture, podpori medijskim projektom in spodbujanju filmske in AV kulture, mednarodnemu sodelovanju, založništvu, promociji in razvoju slovenskega jezika, nagradam na področju kulture, plačilu prispevkov za socialno varnost samozaposlenih, ljubiteljski kulturi, izvajanju javne službe na področju umetnosti ter spodbudi vrhunskih programov in projektov nevladnih organizacij in ustvarjalcev na področju kulture, prav tako so tu vključene tudi investicije v kulturi.

V okviru programa 1804 pa Ministrstvo za kulturo zagotavlja sredstva za pomoč za plačilo prispevkov verskim uslužbencem.

In še, kar zadeva financiranje posrednih uporabnikov proračuna v letu 2022. Ministrstvo za kulturo bo v letu 2022 na podlagi neposrednega poziva financiralo delovanje 75 javnih zavodov, od tega je 29 nacionalnih in 46 občinskih javnih zavodov, vključno s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu. Javni zavodi delujejo na področju premične dediščine, muzeji, arhivi, galerije, na področju nepremične dediščine, na področju uprizoritvenih in glasbenih umetnosti, posamezni javni zavodi pa so namenjeni širši dejavnosti, kot NUK, Cankarjev dom in drugi. Poleg tega bo ministrstvo financiralo dve javni agenciji, torej JAK in SFC, ter Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Za leto 2022 je v predlogu sprememb proračuna na proračunskih postavkah javnih zavodov za izvedbo: kulturnih programov v javnih zavodih na področju kulturne predvidenih 120 milijonov evrov, kar predstavlja 50 % celotnega proračuna. Od tega je za plače zaposlenih predvidenih 90,4 milijona evrov, kar predstavlja 38 % celotnega proračuna. Sredstva za splošne stroške delovanja in programske materialne stroške javnih zavodov so zagotovljena v okvirni višini 26,7 milijona evrov in se glede na leto 2021 povečujejo za 2,2 milijona evrov. Prav tako je za nakup opreme in investicijsko vzdrževanje zagotovljenih še dodatnih 2,2 milijona evrov. Za delovanje programske materialne stroške ter transfere končnim uporabnikom v javnih agencijah in javnem skladu na področju kulture je za leto 2022 načrtovanih 14,6 milijona evrov, kar je 7 % celotnega proračuna. Prav tako ima proračun še zakonske obveznosti socialna varnost za financiranje določenih obveznosti v zvezi s socialno varnostno je načrtovanih 14,1 milijon evrov, kar predstavlja 6,3 % integralnega proračuna. Od tega je 11 milijonov evrov predvidenih za plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih. Prav tako se tudi v letu 2022 uveljavlja zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi in sicer je v skladu z zakonom za leto 2022 predvidenih 12,95 milijona evrov. Za delovanje Ministrstva za kulturo z organi v sestavi, to so plače, materialni stroški in ostalo, je predvidenih 10,5 milijona evrov. Za financiranje preostalih nalog na področju kulture, pa je v integralnem delu proračuna v letu 2022 razpoložljivih 66,1 milijon evrov, kar predstavlja skoraj 30 % celotnega proračuna. Ta sredstva so predvidena za financiranje kulturnih programov in projektov na vseh področjih kulture, ki jih izvajajo predvsem društva, neprofitni zavodi, nevladne organizacije, samozaposleni na področju kulture, predvidena so za financiranje knjižnic, vzdrževanje, obnovo in opravljanje s spomenikov in javne kulturne infrastrukture, za Prešernove nagrade, kulturne programe manjšinski skupnosti, izvajanje zakona o FKD, nacionalnega programa za slovenski jezik, izvajanje Zakona o medijih, štipendije, rezidenčni centri in drugo.

Če pa bodo, toliko za enkrat, če bodo še dodatno vprašanja, pa bomo seveda s strokovnimi službami ustrezno odgovorili.

Hvala lepa.