Govor

Kristijan Lovrak

Dober dan in hvala za besedo. Moje ime je Kristijan Lovrak. S strani Ministrstva za finance bom kratko izpostavil nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga proračunov države za leti 2022 in 2023.

Predloga sprememb proračuna za leto 2022 in proračuna za leto 2023 sta pripravljena v specifičnih razmerah postopnega okrevanja gospodarstva in ob zavedanju prisotnosti epidemije covida-19 ter relativno velike negotovosti njenega nadaljnjega razvoja. Pri pripravi obeh predlogov je upoštevana določba na ravni EU o splošni odstopni klavzuli od fiskalnega pravila, ki zaradi izjemnih okoliščin, povezanih z epidemijo, velja tudi v letu 2022, predvsem zaradi spodbujanja okrevanja gospodarstva. Kot je razvidno iz makroekonomskih kazalcev, ki jih je pripravil Umar v svoji jesenski napovedi, lahko letos pričakujemo 6,1 odstotno rast BDP, ki se bo naslednje leto umirila na 4,7 %, leta 2023 pa bo znašala 3,3 %. Poleg omenjenega tudi drugi kazalniki kažejo izboljšanje trendov, tako na področjih mednarodne menjava, zaposlenosti, storitvenih dejavnosti kot tudi na področju zasebne potrošnje prebivalstva. Prihodki državnega proračuna za leto 2022 so predvideni v višini 11,5 milijarde evrov in bodo glede na načrtovane prihodke v sprejetem proračunu leta 2022 višji za 4,2 %. Za leto 2023 so prihodki predvideni v višini 11,8 milijarde in bodo za 3,3 % višji kot v letu 2022. Rast prihodkov se pričakuje predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna Evropske unije. Projekcije kažejo, da smo že z letošnjim letom presegli raven davčnih prihodkov iz leta 2019. Torej, pred epidemijo. Odhodki državnega proračuna za leto 2022 so predvideni v višini 13,9 milijarde evra, kar je za 7 % manj kot je ocenjena realizacija za leto 2021. Za leto 2023 pa so načrtovani v višini 13,4 milijarde, kar je za 4,2 % manj kot v letu 2022. Primanjkljaj državnega poračuna po denarnem toku je ocenjen na 4,6 % BDP, v letu 2022 pa na 2,7 % BDP v letu 2023. Pomemben segment obeh proračunov predstavljajo evropski viri. Ugotavljamo velike zamude pri črpanju kohezijskih sredstev, saj se načrtovano črpanje sredstev preteklih let, predvsem zaradi vpliva epidemije in slabšega črpanja v uvodnih letih, zamika v naslednji dve leti. Višje načrtovani prihodki so predvsem posledica evropskih pobud za obvladovanje epidemije, povečanje odpornosti in pospešitve okrevanja, ki se bo odvijalo v sklopu evropskega programa Next generation EU. V tem sklopu velja izpostaviti sredstva načrta za okrevanje in odpornost, za katera je v predlogih proračunov v letu 2022 predvideno 330,8 milijona evrov, v letu 2023 pa 453,7 milijona evra. Poudarimo, da ključno razvojno komponento predlaganih proračunov predstavljajo investicije, investicijski transferji, med katerimi velja izpostaviti investicije v slovensko zdravstvo, investicije namenjene cestnemu in železniškemu prometu ter infrastrukturi, investicije v protipoplavne ureditve, zagotavljanje poplavne varnosti, oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje voda ter druga vlaganja v vodni sektor. Investicije v vrtce in osnovne šole ter investicije v kulturi. V navedeni proračunski okvir so umeščene programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov, kakor jih tudi prikazujejo njihovi finančni načrti. Na koncu poudarjam, da bodo na seji matičnega odbora še posebej predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja proračunov za leti 2022 in 2023 ter pristop upravljanja javnih financ. Hvala.