Ja, se strinjam, hvala lepa za to, ampak zakaj me je navedlo na to, da sem žel tudi širše. Ker je tudi iz ministrstva spoštovana gospa predstavila zadevo. Da sicer je gospodarstvo, ampak je tudi širši okvir predstavila, zato sem si tudi jaz drznil zadevo predstavljati na tak način in pa zato, ker, kot sem rekel že nekajkrat, poudaril, vsi prihodki temeljijo na rasti gospodarstva. Gospodarstvo je tisto. Zato državnega sekretarja sprašujem, ali bo to gospodarstvo zmoglo pokrivati to luknjo, ki je nastala oziroma še nastaja in bo še nastajala. To sprašujem. To je to. Vse bo na ramenih gospodarstva. Od tega se potem pokriva. Drugače si pa seveda želim čim več sredstev, sploh tistih virov, ki jih ta proračun ne zajema, iz NO-ja, da bodo usmerjeni v razvoj gospodarstva z višjo dodano vrednostjo. In pravilno je tisto, to pa vam dam prav, da ne sme biti več temelj povečevanje zaposlenosti, ampak, to se pravi, naložbe v razvoj takšnih gospodarskih dejavnosti, ki bodo prinašale višjo dodano vrednost. Takrat bomo lahko šele prišli na povprečje razvoja Evropske unije, to je tisti pravi razvojni preboj. Verjetno je v preteklih vladah pa bila napaka, da smo več gledali, tudi te razpisi so bili usmerjeni v to čim več zaposlenih. Ampak kaj ti pomaga, če pa so bile dejavnosti z nizko dodano vrednostjo? Se pravi, mi moramo delati tako kot so bolj razvite države, žal pa seveda bomo prenašali te dejavnosti tja, kjer so manj razviti, kjer je delovna sila cenejša. To je pa tista žalost v svetovnem merilu, ampak žal vsi stremimo na tem, da smo boljši. To se pravi, naš cilj nam more biti, da dohitimo povprečje Evropske unije, to je tema tega proračuna za gospodarstvo, da bomo dosegli potem tisti nivo in preko višje dodane vrednosti BDP-ja dohiteli povprečje Evropske unije. Najprej moramo to napraviti, kje je šele potem tisti cilj, da bomo dosegli tiste boljše, kar je pa skoraj nemogoče.

Toliko. Tako, zelo konkretno sem želel vprašati, brez teh podrobnosti. Ampak tu je tisti srž, ki se ga moramo zavedati.

Hvala.