Hvala lepa. Kolega pred mano je že zelo podrobno predstavil po določenih postavkah ta povečanja in tudi opozoril, tako da se ne bi ponavljal. Bi pa zelo konkretno želel izpostaviti globalno eno problematiko, malo drugače prikazano. Želim ta dva proračuna primerjati z letom 2019. Zakaj? Ker 2019 je bilo leto uravnotežene bilance, z rahlim 0,4 % presežkov in tudi del kredita, dobrih 600 milijonov je bilo tako takrat vrnjenih oziroma zadolženost se je zmanjšala, da se lažje razumemo. Zdaj pa, če pogledamo, leto 2022, prihodki so na višini 11 milijard 468. To pomeni 13,1 % povečanje na leto 2019. Vmes pustimo leto 2020 in 2021, kajti to so ti dve leti, ki so bili pod vplivom epidemije koronavirusa in vemo, da so takrat se pač tukaj mešajo ta dodatna sredstva, evropska, da se je to pokrivalo in je to razumsko, ampak poglejte, leto 2022 in pa 2023, pa so že nekje na neki ravni prave kondicije kot se Vlada tudi že v sedanjem trenutku rada pohvali kakšna je ta gospodarska rast, da je že dosegla leto 2019 oziroma celo presegla, zato je ta primerjava za leto 2019. Torej, prihodki so večji za 13,1 %, odhodki v višini 13 milijard 940 naprav leto 2019, 9 milijard 912 pa pomeni kar 40 % povečanje in primanjkljaj v višini 2 milijarde 472 pomeni 21 %, če primerjamo na prihodke. To se pravi, za 21 % povečujemo zadolženost naše države. Mislim, da je to leto 2022 pomembno. Če pa gremo na 2023, pa zopet primerjamo na leto 2019, pa pomenijo prihodki 17 % povečanje, nekoliko se izboljšuje in to je tista realna rast, kar mislim, da gospodarstvo zmore, odhodki pa so še vedno 35 % večji kot 2019 oziroma primanjkljaj milijardo 518, kar pomeni 13 % na prihodke. Mislim, če tako postavimo številko, nas mora zaskrbeti. In spoštovani državni sekretar, gospod Zajc, vse to sloni na ramenih gospodarstva. To se pravi, rasti gospodarstva, rasti BDP, dodane vrednosti, od tukaj so potem ti davki. In zato sprašujem. Poglejte, v vseh teh letih tudi naprej, 24, 25, pa recimo do 30, smo, že sedaj je ta Vlada, bom rekel namerno Vlada, seveda Državni zbor je marsikaj požegnal s preglasovanjem, se ti odhodki potem seveda povečujejo zakonsko, tako javne plače, tako pokojnine, tako povprečnine za občine, kar je seveda prav, saj na koncu mora biti, ampak hočem reči, ta luknja, ki se je ustvarjala že 2021 in pa sedaj v nadaljevanju 2022 in 2023 pridemo krepko čez 10 milijard. In sprašujem, tudi za zdravstvo, za vojsko ti dodatne investicije, ki smo si jih zadali, moramo, seveda moramo zdravstvo je potrebno, vendar bom tu rekel naslednje, pa niso investicije vse tiste, ki bodo reševale. Nobena investicija nam ne pomaga, če ne bomo znotraj organizacijsko rezerve znali urediti. Mi lahko zapravimo 10 milijard dodatnih investicij, pa ne bomo nič kaj posebnega dosegli, če ne bomo znotraj organizacijsko znali postaviti. Sprašujem, gospod državni sekretar, kako bo gospodarstvo lahko nadoknadilo to luknjo, ta primanjkljaj, če ga postavimo tako realno. Jaz se zavedam, da želite iz NO-ja(?) čim več vlagati v takšne investicije, ki bodo pospešile gospodarstvo. Vendar povejte mi, vsaj za pet let naprej, ali bomo v letu 2025 že brez primanjkljaja. Šele takrat bomo pa lahko začeli vračati tiste kredite, če bi bila to najboljša opcija. Šele takrat bomo lahko začeli tiste kredite vračati, 12 milijard, ki se jih je v teh letih nabralo oziroma še več jih bo, ker jaz sem prepričan če milijardo 500 primanjkljaja 2023 tudi 2024 in 2025 ni mogoče, da bi uravnotežen proračun dosegli, nemogoče. Na to tudi opozarja Fiskalni svet, zato ker je ta vlada nastavila odhodke in pa te investicije v vojsko, v zdravstvo in še določene druge zadeve tako visoko, da jaz ne vidim, da bi gospodarstvo z rastjo BDP-ja in dodano vrednostjo lahko preko teh večjih davkov, potem tudi lahko naredimo brezposelnost na 1 %, pa jaz ne vidim iz te računice, da bi lahko prišli na zeleno vejo. To je eno, če bi ta optimistični scenarij vzdržal, kot ga napovedujete, ki ga Umar napoveduje. Ampak kaj se nam sedaj dogaja? Če spremljamo stroko na evropski ravni, vse druge države, če preskočimo naše, ki na to opozarjajo, naše strokovnjake, ekonomiste, ne vidim tu logike. Vemo kaj se sedaj dogaja, dnevno cene rastejo, surovin primanjkuje, gospodarstvo je že praktično, avtomobilska industrija zaustavlja proizvodnje. In tu je nek balon, ki bo prinesel svoje posledice. To pregrevanje zdajšnjega gospodarstva, ki je, po mojem, res zelo kratkega roka, pa si ne želim neke katastrofe, ampak bo zadeva padla. To, kar se sedajle dogaja v teh mesecih, s tem ne smemo zavajati, tudi če politika reče in se hvali kakšna je rast, praktično dosega raven 2019, da ne bomo zavedli gospodarstva in vseh ostalih. Treba se je pripravljati na hude čase, na tiste krize. To je naloga vlade in politike, da vse okoli nas pripravljamo na to, da smo pozorni. Poglejte, proračun 2019 je ravno zdajšnji finančni minister takrat našo vlado, ustavno presojo je dal zadeve, pa je bilo vse skupaj uravnoteženo. In mi smo takrat načrtovali ne optimistično, ampak realno. /nerazumljivo/ šli v zgornje meje in smo celo presegli potem tiste rezultate. Presežek je bil še višji kot je bil načrtovan…