Govor

Robert Polnar

Hvala za besedo, kolega Rosec, podpredsednik odbora.

Ko govorimo o proračunu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, mislim, da je pomembno razmejiti določena proračunska leta. In sicer je potrebno posebej izvzeti leta oziroma leti, ki ju danes obravnavamo se pravi 2022 in 2023 ju umestiti v razmerje z letošnjim letom in preteklim se pravi z 2020 in 2021 in pa seveda zlasti s perspektive leta 2023 pogledati tudi kakšna je bila realizacija odhodkov na tem ministrstvu pred kriznem obdobju se pravi 2018 in 2019. Poenostavljeno povedano kolegice in kolegi zneski oziroma vrednosti, o katerih bom govoril bom namenoma govoril zaokroženo pri čemer gre za minimalne razlike od tistih dejanskih količin.

2020 leta torej je bilo na tem ministrstvu realiziranih 360 milijonov evrov odhodkov, za letos po oceni realizacije je tega 370 milijonov evrov in za leto 2022 v osnovi v proračunu, ki danes velja je načrtovanih 279 milijonov dodajamo še približno 70 s spremembami proračuna tako da naj bilo realiziranih 350 milijonov evrov se pravi 360, 370, 350 govorim izključno za odhodke ministrstva kot zaključene entitete. Tu namenoma izpuščam tri organe v sestavi pa ne zato, ker bi mislil, da niso pomembni nasprotno gre za pomembne državne institucije tako za Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino kakor za meroslovje in pa za tržni inšpektorat. Te institucije imajo odhodkov med 10 in 11 milijoni evri. Če torej teh 350 ali pa 360 milijonov v povprečju odhodkov v treh kriznih letih primerjamo s tistim, kar bo oziroma kar je načrtovano v proračunu 2023, potem ugotovimo, da gre za velik padec. V letu 2023 je predvidenih 205 milijonov odhodkov toda mislim, da je to vrednost pod predpostavko, da drugo leto ne bomo imeli več krizne situacije s Covid-19 je torej to leto potrebno umestiti v primerjavo z zadnjim ali pa predzadnjim pred kriznim letom. Takrat so bili odhodki ministrstva 195 milijonov evrov leta 2019 in 180 milijonov evrov leta 2018 se pravi v obdobju konjunkture res, da nekoliko pojemajoče. Če primerjamo torej 2023 načrt in realizacijo 2019, potem ugotovimo, da gre dejansko za porast za dobrih 10 odstotkov to pa se mi zdi, da je tisto ključno sporočilo tega proračuna, ki tudi potrjuje tezo državnega sekretarja, da se na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo vzdržuje kondicija v obliki pričakovanega povečevanja proračunskih odhodkov.

Kar se tiče proračuna za 2022. Meni se zdi zelo pomembno poudariti nekatere zadeve zlasti, ki se nanašajo na čisto določene konkretne podprograme v posebnem delu proračuna, zato ker je iz tega tudi razvidno katera so tista področja, katerim država še dodatno posveča proračunsko pozornost v obliki povečevanja odhodkov. Najprej gre tukaj za podporo tehnološkim razvojnim projektom, ki raste za 6 in pol milijonov evrov. Potem je naslednja zadeva regionalni razvoj. Regionalni razvoj sredstva namenjena temu podprogramu se povečujejo za malo manj kot 7 in pol milijonov evrov. Kar se tiče gospodarske infrastrukture in razvojnih centrov je porast za 12 in pol milijonov evrov. Prav tako je pomembna porast tudi na spodbudi za novo nastala podjetja in njihovo rast 5 milijonov in pol in pa na podpori malim in srednje velikim podjetjem 4 milijone evrov. Tisto, kar je potrebno povedati, je, da je opažen izrazit padec na podprogramu lokalna razvojna infrastruktura, toda, to je razumljivo, zato, ker se ta sredstva iz tega ministrstva prenašajo na Ministrstvo za finance, v sklopu sprememb Zakona o financiranju občin, tako da teh, na prvi pogled nekoliko grozljivih, minus 63 milijonov evrov, pravzaprav pomeni prenos sredstev na drugo ministrstvo in izplačilo teh sredstev iz drugega vira.

Najpomembnejše pa je seveda., vsaj z vidika proračuna za 2022. leto, tisti podprogram, ki se mu pravi Sredstva za financiranje epidemije. Tukaj bo šlo za dodatnih 95 milijonov evrov, pri čemer bi v letu 2023 pa naj to, bi naj ta podprogram znašal samo 27 in pol milijonov evrov. Kot rečeno, za leto 2022, so stvari naperjene, po moji oceni, v pravo smer in gre za dodatno pospeševanje gospodarske dejavnosti. Kar se tiče leta 2023, gre pravzaprav za optimistično predpostavko, da bo možno celotno proračunsko porabo umestiti v neke okvire, ki bodo precej podobni pred kriznim, vsaj na področju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Gospe in gospodje, ko govorimo o gospodarstvu in o financiranju gospodarskih dejavnosti, predvsem pa o tem, na kak način država skrbi za vzdrževanje gospodarske kondicije v obdobju, najprej epidemije, potem post epidemije, upajmo vsaj, da je tako, si velja pogledati, mislim da, vsaj eno davčno vrsto, ki se ji pravi davek od dohodkov pravnih oseb in izhaja neposredno iz dejavnosti, katero to Ministrstvo, se pravi, za gospodarski razvoj in tehnologijo, pokriva. Mi smo imeli v letih 2020 in 2021 skupno za 2 milijardi in 562 milijonov odhodkov, ki so se nanašali na Covid ukrepe za ohranjanje delovnih mest in pa na Covid ukrepe za ohranjanje likvidnosti.

To se pravi, vse to je bilo neposredno namenjeno gospodarskim družbam oziroma subjektom. Meni se to zdi pomembno poudariti predvsem zato, ker je tudi iz predlogov proračunov, tako za 2022. kot za 2023. leto razviden oziroma razvidna kar pomembna rast prihodkov od davka od dohodkov pravnih oseb in resnično je tako. Samo za letošnje leto, če pogledamo najnovejše podatke, gospe in gospodje, je bilo iz tega naslova načrtovanih v proračunu 956, 957 milijonov evrov. Do 11. oktobra, se pravi do včeraj, je bilo realiziranih 96 % tega načrta, se pravi, 918 milijonov evrov. Zato je ta optimistična predpostavka na konkretno tej davčni vrsti, po mojem mnenju tudi upravičena. Upravičeno je pa še nekaj drugega. Upravičeno skozi ta podatek, pa tudi denimo skozi podatek o pobrani dohodnini, ki je na trenutno na nivoju več kot 85 % od načrtovanega, potrjuje, da so bile investicije države in tudi zadolževanje za te investicije, usmerjene v pravo smer, zakaj, brez tega, tovrstnih dejavnosti ne bi bilo v takem obsegu in tudi davčnega izplena ne bi bilo niti približno v takem obsegu, to pa je ključno za prihodkovno stran proračuna.

Če torej povzamem, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je s predlaganimi spremembami proračuna za leto 2022 pridobilo dodatnih 70 milijonov evrov. Za primerjavo, največ bo država v prihodnjem letu namenila zdravstvu: temu ministrstvu približno 390 milijonov evrov, potem infrastrukturi 274 milijonov evrov in pa znanosti, izobraževanju in športu 217 milijonov evrov. Kar se mene tiče in kar se tiče tega predlaganega dokumenta, za 2022, se z njim strinjam, za 2023 se pa zavedam, da bodo skoraj gotovo potrebne resne korekcije, nekaj takega čemur smo danes priča za leto 2022, saj ta proračun spreminjamo, smo ga pa v tem istem Državnem zboru sprejeli pred slabim letom dni.

Hvala lepa.