Hvala za besedo.

Sem Katja Pepelnak in s strani Ministrstva za finance bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predlogov proračunov za leti 2022 in 2023.

Proračuna sta pripravljena v negotovih razmerah, povezanih z obvladovanjem epidemije in okrevanjem gospodarstva, ter posledično spremenljivimi makro ekonomskimi okoliščinami. Prihodki državnega proračuna so za leto 2022 načrtovani v višini 11,5 milijard evrov in so glede na sprejeti proračun 2022 višji za 4,2 %. Za leto 2023 se pričakuje 3,3 odstotna rast, predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna EU. Odhodki državnega proračuna so za leto 2022 določeni v višini 13,9 milijard evra, kar je za 7 % manj kot je ocenjena realizacija za leto 2021. V letu 2023 pa v višini 13,4 milijarde evrov, kar je za 4,2 % manj kot je v predlogu sprememb proračuna za leto 2022. Primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je ocenjen na 4,6 % BDP v letu 2022 in v 2,7 % BDP v letu 2023. V strukturi odhodkov bo tako v letu 2022 kot v letu 2023 dobra tretjina sredstev namenjena za druge tekoče domače transfere, znotraj katerih bo več kot polovica sredstev namenjena tekočim transferom v javne zavode, preostala glavnina sredstev pa bo namenjena v okviru tekočih transferov v sklade socialnega zavarovanja. Ključno razvojno komponento predlaganih proračunov predstavljajo investicije, in sicer tako neposredno kot posredno preko občin in javnih zavodov. Skupaj bo namenjeno preko 2,2 milijardi evrov za investicije, med katerimi bi izpostavila predvsem investicije v zdravstvo, investicije v cestni in železniški promet, investicije v prilagajanje podnebnim spremembam, v oskrbo s pitno vodo, investicije v vrtce in osnovne šole ter investicije v kulturo. Okoli 1,6 milijarde evrov bo namenjeno transferom posameznikom in gospodinjstvom. Približno 1,5 milijarde evrov pa bo namenjeno za stroške dela. Sredstva so načrtovana na podlagi zakonskih predpisov ter sporazumov in kolektivnih pogodb dogovorjenih med Vlado Republike Slovenije in sindikati javnega sektorja. V okviru programskega proračuna se bo tako v letu 2022 kot v letu 2023 največ sredstev namenilo za politiko izobraževanje in šport, in sicer približno 2,2 milijardi evrov, kar pomeni okvirno 16 % odhodkov državnega proračuna. Skoraj 1,6 milijarde bo namenjeno za socialno varnost, kar pomeni približno 11 % proračunskih odhodkov. Sledijo sredstva za področje prometa in prometne infrastrukture, ki predstavljajo približno 9 % odhodkov državnega proračuna, kar pomeni 1,2 milijardi evrov. V navedeni proračunski okvir so umeščene programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov, kar prikazujejo njihovi finančni načrti. Na koncu bi želela samo poudariti, da bodo okoliščine in izhodišča načrtovanja obeh proračunov posebej predstavljeni na seji matičnega Odbora za finance. Hvala lepa.