Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Jaz bi vendarle, ne glede na opozorilo o točki dnevnega reda, se pravi to je proračun, bom za odtenek čisto malo širše šel, predvsem v smeri pohvale proaktivnosti Urada Republik Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, tako ministrica kot državni sekretar, jaz ocenjujem, da sta izredno proaktivna. Jaz sedaj v politiko, bi rekel, profesionalno sedaj kot poslanec, prej kot strokovni sodelavec, spremljam že deset let in si upam trditi, da tako proaktivnega tega ministrstva od leta 2010 še nismo imeli. Sedaj od številnih obiskov, pa smo imeli težko korona obdobje, od Argentine do držav v Evropi, obiski so se tukaj gostili. Se pravi, vseh teh, ki skrbijo za ohranjanje slovenskega jezika in naše identitete. Tako da gre velika pohvala za to proaktivnost. Vsi smo videli, da se tudi v končni fazi spominske plošče znamenitih Slovencev odkrivajo. Tako je sedaj bilo v Puli našemu velikemu pisatelju Ivanu Cankarju. Se pravi, to je res za pozdraviti to proaktivnost, ki se res trudi, da urad zadosti svojim nalogam, ki jih pač ima.

Kar se tiče samega proračuna, jaz tudi pozdravljam, kot je državni sekretar rekel, to smo vsi videli, to povišanje, ki sedaj dejansko rezultira, smo prišli se pravi v letu 2022 se poveča za 4,9 %, v letu 2023 za 10,76 %, kar dejansko potem pridemo na najvišjo realizacijo od leta 2010. To je ras za pozdraviti. Se pravi, ta vlada dejansko se dobro zaveda potreb naših rojakov tako v zamejstvu kot po svetu, kar je seveda tisto, za kar vsi mi tudi slovenski poslanci seveda si prizadevamo, prisluhnemo težavam in tegobam naših rojakov. Sedaj tukaj je bilo nekaj rečeno konkretno kje so ti nameni teh načrtovanih sredstev, ker jaz tudi mislim, da se ta finančna podpora zvišuje društvom, organizacijam. Jaz tudi bi apeliral na to, da se res tukaj sofinancirajo te aktivnosti, ki so v domeni zvišanje višjega nivoja slovenskega jezika, ker le to, potem krepi našo slovensko identiteto izza meja je v bistvu temelj naše narodne identitete seveda to pozdravljam.

Kar se tiče mislim, da je prej poslanec Koražija govoril o avtohtoni skupnosti na Hrvaškem. Sedaj, če jaz verjamem, da je Boštjan temeljito tudi prebral gradivo, ki ga je pripravil urad. Mi vemo, da je sedaj že v izvajanju ta projekt / nerazumljivo/ hiše v tako imenovanem zelenem srcu Hrvaške govorim seveda o tej izobraževalni turistični kmetiji v Prezidu tako, da jaz mislim, da je to velik korak naprej zlasti za nadaljnji obstoj in razvoj slovenskega jezika na hrvaškem. Se mi zdi zelo pomembno pa tudi kot je bilo rečeno vlaganje v diplomska, magistrska dela naših študentov, da se te raziskovalni projekti nekako v višjo prestavo dajo. Tudi sem opazil, da v končni fazi sedaj imamo ministra za digitalno preobrazbo Slovenije tudi vidim, da tvorno sodelujete z njimi v kontekstu komuniciranja se seveda digitalizirajo vse delovanje teh organizacij in društev se mi zdi zelo pomembno živimo dejansko v digitalni dobi.

Sedaj tudi jaz v končni fazi se pravi proračun je res naravnan, da se povečuje finančna podpora tem, ki skrbijo za, če želite našo dediščino slovensko ohrani kulturne dediščine, razvoj slovenskega jezika kot je bilo rečeno. Kar se pa sedaj tiče te problematike iz reševanje 7.a člena avstrijske državne pogodbe ne vem, če ste bili pozorni že maja – Jože – 2020 je nas zunanji zelo proaktivni minister Logar napisal eno pismo ravno na to temo, da ta avstrijska državna pogodba v tem kontekstu še ni uresničena in se je zavzel za popolno uresničitev tega. Jaz upam, da bo naletelo ravno v luči lanskoletne 100 obletnice koroškega plebiscita. Vemo kako je v praksi, da te dvojezične table jaz sedaj čez palec govorim o 350 tabel ne vem nekje polovica ne vem, če jih je nekje postavljenih v našem slovenskem jeziku nekako druga pa ostane v domeni dobre volje vsakokratne občine avstrijske. To je dejansko težava pa problem, ker je bil mislim, da tisti ustavni zakon, ki je bil sprejet, da je govoril o tej dvojezični topografiji, ki mislim naslavlja 10 % prebivalstva, da se potem to mora urediti.

Jaz pozdravljam še sedaj ob koncu predsednik začutil sem ta neki državniški pristop sedaj s sedanjo garnituro ministrice in državnega sekretarja ter ekipe ta državniški pristop do problemov manjšin, da ne odvisno od vsakokratne oblasti, da so ti problemi manjšin dejansko naslovljeni z vso resnostjo, ker tukaj opažam ta pristop in upam, da se bo tudi v prihodnosti nadaljeval. Še enkrat res apeliram na to, da smo vsi tukaj, ki smo danes na obravnavi teh proračunskih dokumentov tudi na neki način zavezani, da se vsak po svoji strani tako Jože na Koroškem jaz sicer iz Maribora prihajam sem dosti v Avstriji pri koroških Slovencih bolj prijateljsko kot poklicno pa vendar vem, da imajo še določene težave, ampak jaz mislim, da se bodo v prihodnosti rešile v zadovoljitev njihovih potreb, ki ji v končni fazi tudi Ustava v 5. členu ji priznava to pravico.

Hvala.