Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, člani komisije!

Torej v okviru predlaganega proračuna, ki ga je predstavila kolegica iz Ministrstva za finance, urad prispeva k doseganju ciljev znotraj politike 18, to je kultura in civilna družba in v tem okviru deluje program podpora nevladne organizacije in civilni družbi in del tega je tudi podprogram podpora Slovencev v zamejstvu in po svetu. Ta podpora ima seveda ustavne temelje v 5. členu Ustave, ki določa poseben odnos in skrb Republike Slovenije do Slovencev izven njenih meja. Torej mogoče se spomnite seje komisije izpred enega leta, ko smo že takrat z veseljem: sporočili, da so se sredstva za naš urad povečala in z veseljem lahko to povem tudi za naslednji dve leti. Torej, če je bil za leto 2021 proračun našega urada 10 milijonov 200 tisoč evrov, je za naslednje leto predviden proračun 10 milijonov 700 tisoč, torej to je 7,5 %, torej to je, oprostite, to je 4,9 % rasti v primerjavi z lanskim letom. Še dodatno povišanje pa je predvideno za leto 2023, ko naj bi bil proračun urada 11 milijonov 300 tisoč. To je bilo potem še 10 % in 78 povišanja. Naj posebej ob tem povem, da če bo ta proračun za leto 2023 realiziran, torej 11 milijonov 300 tisoč, bo prvič po mnogih letih, da bo urad presegel najvišjo realizacijo do zdaj. Torej do sedaj je urad imel najvišji proračun leta 2010, to je bilo 10 milijonov 982 tisoč 225 evrov, potem pa s to finančno ekonomsko krizo je prišlo do precejšnjega skrčenja proračuna urada, nato v naslednjih letih po okrevanju je prihajalo do postopnih zviševanj, ampak še vedno vsa ta leta smo bili pod tem zneskom, ki je bil leta 2010. torej, če bosta ta dva proračuna sprejeta in realizirana, bo leta 2023 bomo to končno presegli. Kar seveda mi menimo, da je prav, kajti kot si lahko predstavljamo, v trinajstih letih je seveda tudi prišlo do rasti stroškov, življenjskih stroškov na vseh področjih in to se seveda pozna tudi pri dejavnostih naših rojakov v zamejstvu in po svetu.

Ena stvar, ki bi jo tukaj še želel posebej poudariti. Urad je ta centralni organ, ki koordinira in vodi politiko Republike Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu, ni pa urad edini resor, ki namenja sredstva za Slovencev v zamejstvu in po svetu. V okviru svojih delokrogov to počnejo tudi ostali resorji, posebej recimo lahko omenimo Ministrstvo za izobraževanje, ki financira dopolnilni pouk slovenščine in tudi nekatere druge stvari, recimo Ministrstvo za kulturo, ki sofinancira določene kulturne pobude, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ki financira štipendije za zamejske in izseljenske dijaki, ki se odločajo za študij v Sloveniji, recimo Ministrstvo za obrambo, ki podpira veteranske in borčevske organizacije v zamejstvu, itn.

Torej, če se sedaj spet vrnem predvsem na proračun urada, torej čemu so namenjena ta sredstva, torej katere so tiste osrednje prioritete. Vse delo urada je nekako koncentrirano v spodbujanje, ohranjanja in krepitve slovenske narodne identitete v zamejstvu in po svetu. Del tega je seveda posebna pozornost namenjena slovenskemu jeziku, ki je eden izmed temeljev identitete in lahko rečemo, da prav vprašanje jezika je tudi eden izmed razlogov zakaj menimo, da je to, torej da smo veseli tega povišanja, ki ga je urad deležen v naslednjih letih, menimo da ta sredstva potrebujejo, kajti jezikovne razmere v zamejstvu pa tudi v svetu se seveda spreminjajo. Torej vedno več je mešanih zakonov, jezikovna kompetenca upada, v slovenske oziroma dvojezične šole prihajajo tudi otroci, ki niso slovenskih korenin, itn., in seveda, če to v sosednjih državah deluje v okviru šolskega sistema, potem je tukaj tudi neka odgovornost v Sloveniji, da preko različnih izobraževanj, spodbud, kadrovskih pomoči poskuša dvigniti ta nivo poučevanja slovenščine in kot sem rekel, s tem se potem tudi krepi slovenska novitega, navezanost na Slovenijo, čezmejni stiki, itn.

Drug tak sodoben izziv, ki nas zagotovo čaka, ki smo ga že nekako dočakali v zadnjih letih in zagotovo čaka še v naprej, je vprašanje torej sodobnega izseljevanja, bega možganov, kroženje možganov, torej to so zelo aktualna vprašanja, ki jih tudi urad s svojimi novimi politikami naslavlja in seveda tudi to zahteva določeno materialno podstat. Sicer lahko neke osrednje dejavnosti v zamejstvu katere urad podpira, torej omenimo delovanje slovenskih kulturnih in drugih društev, pomoč pri njihovih sodobnih načinih komuniciranja in izvajanja aktivnosti, sofinanciranje gospodarskih projektov in preko tega spodbuja tudi čezmejnega gospodarskega sodelovanja. Vprašanje prostorske problematike slovenskih organizacij, torej obnovo slovenskih domov, pogosto dotrajanih, v nekaterih primerih plačevanje najemnin, da imajo slovenska društva kje svoje prostore. Poleg tega pa recimo poskušamo z različnimi pristopi tudi promovirati tematiko v Sloveniji. Recimo, ena taka stvar je nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela najboljša s to tematiko, ki jih urad nagrajuje in podobne, recimo, tematike. Nagovarjamo tudi kar se tiče izseljenstva, seveda z določenimi specifikami. Tam nimamo nekih šolskih struktur, kjer bi se poučevalo slovenščino. Zato po Evropi deluje dopolnilni pouk slovenščine. Izven Evrope slovenščino, predvsem v sobotnih šolah učijo razni prostovoljci in urad tukaj poskuša vsaj pomagati pri materialnih stvareh, recimo, da pomaga z učbeniki, knjigami in tako naprej. Jaz mislim, da bo za začetek verjetno to dovolj.

To je en kratek oris našega proračuna in nekih prioritet vsebinskih, katerim bodo sredstva namenjena. Seveda treba je poudariti, da ni edina naloga urada financiranje slovenskih struktur izven Slovenije. To je zgolj eden izmed mehanizmov, kako mi dosegamo svoje cilje. Torej, v zamejstvu predvsem prizadevanja tako za ohranitev identitete kot za izboljšanje manjšinskih pravic. V vseh štirih državah je to še vedno neka prioriteta in problem, da te države vendarle bi lahko Slovencem še več naklonile. Seveda v izseljenstvu države gostiteljice nimajo teh obveznosti, ampak vendarle poskuša preko dobrega vzdušja in preko materialne podpore Slovenije vendarle nekako narediti neke objektivne okoliščine čim bolj ugodne, da bi se slovenstvo ohranjalo. Toliko za sedaj. Hvala lepa.