Ja, hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik odbora.

Zahvaljujem se predsedniku Fiskalnega sveta za mnenje. To mnenje vsekakor spremljamo in seveda upoštevamo v čim večji meri pri pripravah proračunov in naslednjih aktov, ki jih bomo dejansko tudi tukaj naredili.

Zdaj, prvo, kar bi želel povedati v povezavi s tveganji. Ja, tudi sam omenjam tveganja, ta tveganja so precejšnja. Najbolj so odvisna od zdravstvene situacije v državi, zdravstvene situacije v Evropi in zdravstvene situacije v svetu. Tukaj so največja tveganja. Dodatna tveganja so vsekakor v morebitnih dodatnih izdatkih glede dodatnih izdatkov v povezavi s sanacijo bančne krize. Ocene tukaj so različne in mislim, da pač iz tistega obdobja lahko pride tudi do dodatnih izdatkov.

Glede ocen, da bi, bom rekel, fiskalna politika lahko bila, kot sem razumel, manj ekspanzivna kot sedanja fiskalna politika je, želim poudariti nekaj. Da tako Evropska komisija, tako Mednarodni denarni sklad vodijo politiko oziroma predlagajo, da se vsekakor s fiskalno politiko in z monetarno politiko ne vpliva na zagon gospodarstva po krizi. Z drugimi besedami, mi lahko zmanjšamo izdatke na eni strani, vendar, predvsem če gre tukaj za izdatke v investicije, seveda zmanjšamo potencialno tudi gospodarsko rast. Vse razprave, ki se vodijo v okviru Evropskega sveta, gredo v smer, da se tovrstna politika, ekspanzivna politika na monetarnem področju in na fiskalnem področju nadaljuje tudi v leto 2022. Eno izmed tveganj pri tem je vsekakor inflacija in inflatorna gibanja za katera velja ocena, predvsem v Evropi, da so ta inflacijska gibanja začasna oziroma, da niso stalna. So sicer ponavljajoča, vendar za enkrat to tveganje ni takšno, da bi ocenili, da bi prišlo do stalnega povečevanja cen oziroma stalnega povečevanja inflacije. Ocena je, naj bi se cene umirile predvsem v začetku leta 2022 tako na področju energentov kot tudi na ostalih pomembnih skupinah proizvodov, ki vplivajo na inflacijo. Jaz sem omenil trende, ki so takšni kakršne ji dajo sedanje številke. Soglašam, da če zmanjšujemo izdatke tudi na račun investicij, potem dejansko lahko seveda naredimo fiskalni napor tudi v letu 2023, da je primanjkljaj države pod 3 %. Tukaj sicer jaz ne vidim neke realnega cilja, da bi to dejansko naredili, še posebej, če s tem omejimo, upočasnimo ali ustavimo gospodarski razvoj. Rad bi tudi omenil, da se je ta politika tudi v okviru Evrope nekoliko spremenila v primerjavi s politiko, ki smo, ki jo je vodila Evropa oziroma evropska komisija tudi v času finančne krize v letu 2008, 2009 in seveda pri nas potem v letih 2012 in 2013. Ta napor je možen tudi v letu 2023, seveda na račun zmanjšanja gospodarske rasti.

Omenili ste za leto 2023, da se želimo osredotočiti predvsem na leto 2023, tudi te podatke dajem za leto 2023, da so manjši izdatki za nezaposlene in za plače oziroma za odhodke, osebne dohodke. Tukaj bi rad rekel, ja, seveda zaradi tega, ker prvič pričakujemo manjšo nezaposlenost, danes je, lahko rečemo, zelo nizka. Ne želim reči zgodovinsko nizka nezaposlenost, kar seveda pomeni, da smo ohranili delovna mesta tudi z ukrepi, ki smo jih sprejeli na začetku pandemije. In drugo, vse dodatke, ki so bili izplačani v času krize, takrat ne bodo več izplačani in zaradi tega gre tukaj v znižanje proračun za leto 2023 oziroma, se opravičujem, izdatki za leto 2023 na račun realne situacije in na račun tega, da ne bomo po nepotrebnem povečevali teh stroškov.

Drugo so investicije. Moram tukaj tudi povedati, da v tem načrtovanju je prišlo v zadnjem letu in pol pri tej Vladi do nekoliko natančnejšega načrtovanja investicij, zaradi tega, ker sprejemamo določene zakone kjer so izdatki v naprej določeni. Tukaj imamo recimo Zakon o dolgoročni oskrbi kjer je v naprej določeno koliko izdatkov se bo porabilo za te namene. Z drugimi besedami, predvidljivost je večja in zaradi tega je tveganje manjše. Vsekakor so to neki v naprej napovedani izdatki, načrtovani, ki bi se lahko ob bistveno drugačnih ekonomskih in finančnih pogojih doma in v svetu lahko spremenili seveda samo s spremembo zakona. Tisto kar moram seveda povedati je, da je koriščenje evropskih sredstev v zadnjem letu veliko boljše, se pravi, tudi za obstoječo perspektivo in tudi za novo, kar pomeni, da smo za tisto kar je bilo, kot je tudi bilo povedano v mnenju Fiskalnega sveta, v preteklih letih smo dejansko to nadoknadili. Realnost odhodkov v letu 2021 o katerem samo besedo o tem oziroma stavek o tem, dejansko je upoštevana seveda tudi sezonska komponenta. In večina gradbenih objektov se zaključuje ob koncu leta, zaradi tega bodo ti izdatki v tem letu večji in zaradi tega potencialno seveda tudi naprej. Tukaj bi še enkrat povedal tisto, kar je bom rekel neko merilo tudi v Evropi, da se primanjkljaj glede na bruto družbeni proizvod zmanjšuje in da se seveda tudi dolg zmanjšuje. Tukaj moram seveda povedati, da država Slovenija je nekje v sredini med državami Evropske unije glede na višino dolga. Jaz se strinjam s tem, da bo treba v naslednjih letih precejšen odpor v smeri zmanjšanje javnega dolga glede na bruto družbeni proizvod tudi v letu 2023 je to že nakazano in tudi v letu 2023 naj bi se dolg sektorja država zmanjšal po predvidevanjih na 76 % bruto družbenega proizvoda in v letu 2024 če mi dovolite, na 74,8 %. Leta 2020 je bil ta dolg 79,8, kar z drugimi besedami pomeni približno za pet odstotnih točk v petih letih, vsi pa vemo da se ta dolg ne more znižati ali pa zelo težko se matematično zniža na primer za 10 odstotnih točk. Večina je tukaj seveda odvisna tudi od rasti bruto družbenega proizvoda. Še enkrat želim poudariti, govorim o smeri vseh bistvenih kazalcev in smer teh makroekonomskih kazalcev, finančnih kazalcev je ugodna. Ugodna je tudi ocena, ki jo dajejo mednarodne agencije, Slovenija je v svetu obravnavana kot zanesljiva in varna država za naložbe, to dokazuje tudi stanje v bančnem sistemu, ki je stabilno in ki dejansko bom rekel omogoča podporo gospodarstvu in ta stabilnost se seveda kaže tudi v finančnih kazalcih v katerih je pred časom več govoril guverner Banke Slovenije.

Hvala lepa.