Hvala lepa, spoštovani predsednik odbora.

Spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, spoštovana direktorica UMAR!

Dovolite mi, poslanke in poslanci, da predstavim Predlog odloka o spremembi Odloka, kar seveda pomeni, dejansko nov odlok o maksimalnih odhodkih v obdobju od leta oziroma izdatki od leta 2022 do leta 2024. ta odlok je narejen v luči sedanjih ekonomskih, finančnih, socialnih temeljev v luči sprememb, ki so nastale po pandemiji oziroma v luči sprememb, da pandemija morda ni dokončno odpravljena. V zvezi s tem je bilo v celotnem mednarodnem okolju sprejetih veliko ukrepov, tudi na ravni Evropske unije, je bil odziv na pandemijo relativno enoten, predvsem v smislu zadrževanja delovnih mest in obstoja podjetij na trgu. Tudi odziv gospodarstva je, bom rekel, zelo ugoden, kar pomeni, da je predvidena gospodarska rast tako v Evropi kot seveda tudi pri nas in na podlagi tega je narejen tudi ta odlok od 2022 do leta 2024. Tukaj bi seveda omenil zgornjo mejo izdatkov kot odlok tudi določa, vendar ne morem mimo mednarodnih okoliščin. To pa dejansko pomeni, da je predvideno, da bodo tudi v letu 2022 v celotni Evropi veljale izjemne okoliščine. Z drugimi besedami, izjemne okoliščine pomenijo, da se v tem obdobju v letu 2022 ne bodo upoštevale kriteriji, tako imenovani maastrichtski kriteriji in da se bo v letu 2022 dejansko o teh kriterijih začelo razpravljati kako naprej. Tu govorimo o kriterijih glede inflacije, glede salda presežkov oziroma primanjkljajev blagajn, državnih blagajn in seveda o dolgu države.

V zvezi s tem potekajo številne razprave tudi v okviru ministrov Evropske unije. Pričenjamo z razpravo o maastrichtskih kriterijih, ki naj bil veljali ne v letu 2022. To se pravi, še enkrat veljajo izjemne okoliščine. Predlogi politik, tako Evropske komisije kot mednarodnega denarnega sklada narekujejo postopno umikanje fiskalnih ukrepov. Z drugimi besedami, postopnost pomeni, seveda, večletno umikanje in večletno prilagajanje novim kriterijem ali starim kriterijem. Namreč, pričakuje se, da se bo tudi v okviru Evropske unije začela razprava tudi o obstoječih merilih glede dolga, glede primanjkljajev oziroma presežkov ter glede inflacije. Ta odlok je narejen tudi na podlagi slovenskega načrta za okrevanje in odpornost. In slovenski načrt predvideva bistveno več investicij in seveda v tej povezavi tudi bistveno več izdatkov. Investicije so znane, kriteriji za te investicije so predvsem okolju prijazne na eni strani in na drugi strani digitalne, kar določa tudi Evropske komisija v merilih za načrt za okrevanje in odpornost.

Pa vendar, čeprav mednarodne inštitucije narekujejo postopen odmik fiskalnih ukrepov, lahko tukaj zagotovim, da gre trend v zmanjšanje primanjkljaja javnega sektorja oziroma sektorja države in tudi v zmanjšanje dolga glede na BDP. Tako se bo za leto 2022 zgornja meja izdatkov sektorja države sicer povečala za 1 milijardo in 65 milijonov na 26 milijard in 105 milijonov evrov, pri čemer se bo ciljni primanjkljaj znižal iz 5,7 BDP na 5,5 % BDP. Po denarnem toku, sedaj sem povedal po ESA metodologiji, po denarnem toku pa se bo dovoljena zgornja meja izdatkov povečala za 650 milijonov evrov na 13 milijard 950 milijonov za državni proračun, ciljni primanjkljaj pa se bo znižal na 4,6 odstotka bruto družbenega proizvoda iz sedanje 4,9 odstotka bruto družbenega proizvoda. Za 89 milijonov se bo povečala zgornja meja izdatkov za lokalne enote sektorja država, se pravi lokalne skupnosti, predviden presežek na tem področju pa ostaja nespremenjen. Za izdatke pokojninske blagajne pa se zgornja meja povečuje za 180 milijonov evrov na 6 milijard 480 milijonov evrov.

V letu 2023 se bo zgornja meja izdatkov sektorja država povečala za 935 milijonov, ob tem pa se bo primanjkljaj znižal za 0,5 odstotne točke, na 3,3 odstotka bruto družbenega proizvoda. Te 3,3 odstotka bruto družbenega proizvoda je že zelo blizu 3 odstotkom, ki jih določa Maastrichtski kriterij. Po denarnem toku pa se bo ta zgornja meja zmanjšala za 1 odstotno točko in sicer na 2,6 odstotka bruto družbenega proizvoda. Tukaj bi rad poudaril, da seveda Evropa predvsem gleda na primanjkljaj po ESA metodologiji. Zaradi tega so seveda najbolj relevantni ti podatki, glede na to, da mi vodimo evidence po obeh metodologijah, navajam tudi to. Za lokalne enote sektorja država in pokojninsko blagajno, se v letu 2022, kot tudi v letu 2023, spreminjata zgornji meji izdatkov za 95 oziroma 160 milijonov evrov.

Kot sem že omenil, je trend, bom rekel, ugoden in ta trend gre predvsem v smer znižanja primanjkljaja, tako glede bruto družbenega proizvoda, kot seveda tudi znižanja dolga, glede na bruto družbeni proizvod in seveda, tukaj lahko rečem, da gre za ugodno, ugoden trend, ugodno smer razvoja, vendar tukaj je treba seveda povedati, da je bil gospodarski odboj nadpovprečen, tudi če gledamo glede na gospodarsko rast, v primerjavi z Evropsko unijo oziroma z državami Evropske unije in seveda, to tudi nakazuje na to, da so bili ukrepi, ki jih je Vlada sprejela za to, da omili pandemijo oziroma epidemijo, ugodni oziroma dobri.

Poleg tega bi želel povedati, da se stalno znižujejo tudi stroški obresti oziroma obrestni odhodki, iz na primer, več kot milijarda v letu 2014, na približno 650 milijonov v letu 2023. Z drugimi besedami, od 2,9 bruto družbenega proizvoda, kakor smo v letu 2014 dali za obresti in ostale stroške kreditiranja, na 1,3 odstotka bruto družbenega proizvoda. Računam, da se bo ob tem, da bodo seveda tveganja »zminimizirana«, javnofinančni primanjkljaj znižal pod 3 odstotke bruto družbenega proizvoda v letu 2024. To seveda pomeni, vsaj(?) na področju primanjkljaja, relativno hitro doseganje sedanji Maastrichtskih kriterijev, so pa seveda, tukaj bi omenil, določena tveganja. Ta tveganja so predvsem zdravstveno tveganje glede pandemije oziroma epidemije, mislim, da je to največje tveganje, ki ga tukaj imamo in seveda, določena tveganja predstavljajo tudi katerekoli obveznosti, ki so povezane s preteklimi dogodki glede sanacije bank. Tukaj se seveda tudi lahko, bom rekel, pojavijo oziroma določijo dodatni odhodki. Je pa še ena bistvena zadeva, da je boniteta Slovenije izredno ugodna predvsem razlog je v zelo dobrem menedžiranju javnega dolga in seveda tudi v predhodni reorganizaciji bančnega sistema.

Spoštovani predsednik, nekoliko širše sem orisal seveda tudi pogoje, v katerih je pripravljen ta odlok predvsem, zaradi tega, ker mislim, da je pomembna pri tem tudi nekoliko širša vsebina.

Hvala.