Govor

Maja Hostnik Kališek

Hvala.

Spoštovani!

Eden izmed ključnih predlogov iz paketa Pripravljeni na 55, katerega cilj je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, je tudi uredba o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah. Cilj mehanizma je preprečiti selitev gospodarskih aktivnosti z večjim ogljičnim odtisom v tretje države zaradi višjih podnebnih zahtev v Evropski uniji. S CBAN se želi nadomestiti obstoječe mehanizme za preprečevanje selitve virov ogljika, predvsem dodelitev brezplačnih emisijskih kuponov v sistemu za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, ter tako zagotoviti, da blago iz uvoza vsebuje strošek ogljičnega odtisa. Gre za okoljski ukrep. CBAN se bo vzpostavil za blago, uvoženo iz tretjih držav na carinsko območje Unije. CBAN se vzpostavlja za blago iz sektorjev: cement, električna energija, gnojila, železo in jeklo ter aluminij. Implementacija mehanizma je predvidena 1. januarja 2023. V triletnem prehodnem obdobju do konca leta 2025 je predvideno le poročanje o emisijah uvoženega blaga. Od leta 2026 se bo 10 let CBAM postopoma uvajal vzporedno s postopno odpravo brezplačnih pravic do emisije toplogrednih plinov v sistemu EU ETS po 10 % na leto. Evropska komisija ocenjuje povečanje prihodkov Evropske unije od leta 2030 za 9,1 milijarde evrov letno. In sicer iz naslova CBAM za 2,1 milijarde evrov in iz naslova ukinitve brezplačnih pravic do emisij toplogrednih plinov v EU ETS za 7 milijard evrov letno. Prihodki so predvideni kot novi lastni viri Evropske unije. Za poplačilo obveznosti v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, namenjenega temu, da si bo Evropa lažje opomogla od gospodarskih in socialnih posledic pandemije.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v Sloveniji v letu 2020 iz tretjih držav, ki nimajo primerljivega sistema za določitev cene ogljika, uvoženega za 278 milijonov evrov blaga iz CBAM sektorjev. Torej bo za 0,9 % vsega blaga uvoženega oziroma vnesenega v Slovenijo treba zagotoviti kupone CBAM. Pri zasnovi ukrepa so se upoštevala pravila svetovne trgovinske organizacije in druge mednarodne obveznosti Unije. S CBAM se želi tuje proizvajalce in uvoznike v EU motivirati, da zmanjšajo svoje emisije ogljika. Zato je dejavno ozaveščanje tretjih držav pomembno za razumevanje in izpolnjevanje zahtev v zvezi s CBAM. Republika Slovenija načelno podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah. Si bomo pa prizadevali, da se na eni strani upošteva okoljski vidik, prav tako pa tudi naslovi skrbi gospodarstva, da ukrep ne bi predstavljal nesorazmerno visokega administrativnega bremena in stroškov. Ker gre za del paketa, pripravljeni na 55, je potrebno upoštevati tudi preplet z drugimi predlogi. Hkrati pa je potrebno oblikovati rešitve, ki bodo odporne pred prilagajanjem poslovnih praks z namenom izogibanja določilom predloga CBAM.

Spoštovane poslanke in poslanci, predlagam, da predloženo stališče podprete.

Hvala.