Hvala za besedo, predsedujoči.

Prva stvar, ki jo pri tem proračunu lahko ugotovimo, je, da se obrambni proračun povečuje in to ne na račun Uprave za zaščito in reševanje, ampak malo pavšalno rečeno, pa vendarle, ne netočno, za nabave orožja. Obrambni proračun pod to Vlado je celo tak, da lahko rečemo, da podira vse rekorde. Očitno si je vladajoča politika zadala cilj doseči tistih famoznih 2 odstotka bruto družbenega proizvoda, ki naj gre za vojsko, do leta 2035, tako je napisano tudi v Resoluciji o dolgoročnem programu razvoja in opremljanju Slovenske vojske. Ampak proračuni, kot jih je Vlada prinesla na mizo, ista Vlada, ki je pripravila to resolucijo, kažejo, da očitno gospe in gospodje na MORSU želijo te cilje doseči bistveno prej.

Res je, da se na MORS seli izplačevanje pravic po vojni zakonodaji, ki so bile do sedaj v domeni Ministrstva za delo in je od 105 milijonskega povečanja, 60 milijonov evrov rezerviranih za ta del dejavnosti, potem imamo pa drugi največji del, ki pa je namenjen opremi in orožju, se pravi infrastrukturo in opremljenost Slovenske vojske, tu se sredstva povečujejo za še za dodatnih 31 milijonov evrov na skupaj 165 milijonov evrov. Za primerjavo, letos je realizacija na tej postavki 104 milijone evrov, leta 2020 pa je bila samo 26 milijonov evrov. Skratka, denar za orožje se na veliko troši, proračunske postavke, ki so temu namenjene, pa napihujejo v nebo.

Že leta 2021, se pravi, za letošnje leto, je bil proračun Ministrstva za obrambo 34 % višji, kot eno leto pred tem. No, za naslednje leto pa izhaja iz teh dokumentov, da se bo povečal še za 16 % več, kot letos, oziroma, če za izhodišča vzamemo lansko leto, gre za 55 odstotno povečanje. Za infrastrukturo in opremljenost Slovenske vojske, kar večinoma pomeni orožarske nabave, se bo leta 2023 namenilo 223 milijonov evrov oziroma tisoč odstotkov več, kot leta 2020. Pa smo bili že lansko leto deležni najhujših pojavov v epidemiji korona virusa, najhujši zdravstveni krizi, ki jo je družba utrpela na temu planetu v zadnjih stotih letih, ampak je očitno zaveza in prioriteta nakupovanja orožja, ki ga v resnici sploh ne potrebujemo, čeprav Slovenija ni vojaško ogrožena in čeprav nas ogroža vse kaj drugega, ne pa tanki na mejah.

Kljub temu, da je Državni zbor sprejel poseben Zakon za investicije v zdravstvu, če jih primerjamo z investicijami v vojsko, je teh bistveno manj. Govorim o skupnih investicijah, ne samo investicijah iz posebnih zakonov za milijon za orožje in za zdravstvo. Torej, v letih 2021 in 2023, bo za investicije v vojski namenjenih 133 milijonov evrov več, kot za investicije v zdravstvu, torej na sekundarni in terciarni zdravstveni ravni.

Pojdimo pogledati podrobneje, kaj se na področju teh investicij oziroma vojnih nabav dogaja. Začnimo z bojnim kolesnim vozilom 8x8, se pravi z oklepniki. Tu proračun nakazuje, da bomo znova spet soočeni s korupcijsko afero. V NRP-ju, to je razvojni program bojno kolesno vozilo 8x8, zasledimo vse indicije tega, da so nam, še preden se je orožarska afera Oshkosh 4x4 zares zaključila, že obeta nova na področju oklepnikov 8x8. Ta razvojni program za oklepnike se izvaja od avgusta 2017, realizacija na programu zaenkrat je 0 %, se pravi, nič denarja ni šlo še v te oklepnike, in zaključil naj bi se 31. 12. 2026, se pravi istočasno, ko se izteče tudi veljavna zakona o 780-ih milijonih evrov za orožje, kjer je nakup tovrstnih oklepnikov tudi predviden. To tu še vse lepo in prav. Potem se pa stvari začno zapletati. Vrednost programa je 412 milijonov evrov. Kot smo nedavno izvedeli z medijev, želi minister Tonin kupiti 45 oklepnikov boxer. Preden pridem do tega vozla, naj povem, kaj se je na tem področju do sedaj že dogajalo.

O nakupu oklepnikov boxer se je v javnosti prvič začelo govoriti v času Cerarjeve vlade, takrat, ko je bila na ministrstvu za obrambo glavna oseba ministrica Katič. Najprej je bil načrtovan nakup 56-ih oklepnikov, potem je prišlo pa do nesoglasja med ministrstvom in generalštabom o tem, kakšne oklepnike naj sploh kupijo, in je bil razpis, ki naj bi bil objavljen septembra 2017, odložen. Ampak sočasno s tem je začela rasti cena oklepnikov, ki naj bi jih kupili. V vladnem proračunskem memorandumu za leti 2018 in 2019 je bil strošek nabave za 56-ih oklepnikov postavljen na 207 milijonov evrov. V januarskem intervjuju, ki je temu sledil, s slovensko vojsko, je državni sekretar Bizjak ta znesek že dvignil na 250 milijonov evrov, po takratnem poročanju Dnevnika je realnejša ocena 280 milijonov evrov. Sledila je pobuda za sklenitev sporazuma o pridružitvi organizacije OCAR, ki jo je praktično zadnji dan svojega mandata poskušala čez Odbor za zunanjo politiko potisniti Cerarjeva vlada, no, tam je bila ocenjena vrednost projekta, ki vključuje stroške nakupa 48-ih vozil boxer, se pravi, pogovarjamo se že o manjšem številu oklepnikov z ustrezno logistično podporo, 306 milijonov evrov z DDV. Preko Zakona o dostopu do informacij javnega značaja smo na to v Levici pridobili dokumente, iz katerih je razvidno, da sta bili za vlado na Morsu pripravljeni dve verziji pobude za sklenitev sporazuma za pridružitev OCAR-ju. Bili sta praktično identični, razen v oceni stroškov – v eni je bila ocena 306 milijonov evrov, in to je prišlo v roke in na vpogled tudi Državnega zbora, no, v drugem dokumentu – ponavljam, identičnem - je bila zapisana ocena 351 milijonov evrov. Še kasneje so mediji poročali, da je cena v času, preden je Šarčeva vlada postopek nakupa dokončno prekinila, spomnimo na pobudo Levice, še danes sem zelo ponosen na ta naš političen uspeh, zrasla na 392 milijonov evrov. Ministrstvo za obrambo tega sicer ni nikoli potrdilo, so pa v odgovoru na naše poslansko vprašanje priznali, da je decembra 2018 ponujena cena znašala 331 milijonov evrov z DDV, ampak v to niso bile vključene eskalacijske klavzule in cena plačila razvoja OCAR-ju.

Naj vam povzamem, gospe in gospodje. V zelo kratkem času, roku dveh let, je cena oklepnikov 8x8 narasla iz 207 milijonov evrov na skoraj 400 milijonov evrov. In zdaj minister Tonin pravi, da bo kupil 45 tovrstnih oklepnikov. Vrednost proračunskega razvojnega programa, kjer je realizacija še vedno na 0 %, se pravi še vedno ni šlo nič denarja, se zvišuje iz 247 milijonov na 412 milijonov. Naj še enkrat ponovim, leta 2017 207 milijonov evrov za 56 vozil, leta 2018 med 306 in 350 milijonov evrov za 48 vozil, pri čemer je bil proračunski razvojni program 247 milijonov evrov, no, leta 2021 pa imamo na tej postavki 412 milijonov evrov za še manj, tj. 45 vozil. Zanimivo ni samo to, kako se cena tega posla v milijonih neprestano viša, ampak tudi, kako se končno število dobavljenih vozil vztrajno niža, iz 56 smo šli na 45 in iz povprečne cene enega vozila 3,6 milijona evrov na 9,1 milijona evrov za en oklepnik 8x8. Mimogrede, Latvija naj bi tovrstne oklepnike kupila za dobrih 5 milijonov evrov na vozilo. Očitno je razlika med Baltikom in Jadranom v 100-odstotnem dvigu provizije, ki pride s tovrstnim orožarskim poslom. Edino na tak način si lahko tako eskalacijo cene razložimo.

Dodatno je vse skupaj sila nenavadno in nakazuje, da bi utegnili imeti korupcijski problem, tudi zato, ker dokumentacija in številke, ki so v njej, medsebojno strižejo ne le v preteklosti, ampak tukaj in sedaj. Imamo zakon o 780 milijonih za orožje, ki predvideva 408 milijonov evrov za nakupe oklepnikov do vključno leta 2023 – ampak taisti Toninov zakon za orožje predvideva 408 milijonov evrov za oklepnike 4x4 in 8x8. Po proračunskem razvojnem programu Lahka oklepna vozila 4x4 naj bi za štirikolesnike, se pravi te oshkoshe, ki ne pridejo niti čez tehnični pregled, odšteli vse skupaj 124 milijonov evrov, skupna vrednost vseh teh oklepnikov skupaj, torej 4x4 in 8x8, ki so v orožarskem zakonu težki 408 milijonov evrov, pa v razvojnih programih proračuna do leta 2026 znašajo 536 milijonov evrov. SE pravi, ne 408 milijonov evrov, kolikor piše v orožarskem zakonu, ampak naj bi do izteka veljavnosti tega zakona po proračunskih razvojnih programih za te oklepnike zapravili 130 milijonov evrov več, 546 milijonov. In ja, oba nakupa oklepnikov, 4x4 in 8x8, sta predmet tega specializiranega zakona za orožje in ne morete reči, da se bo neke oklepnike plačalo na podlagi tega specialnega zakona, druge oklepnike se bo dodatno plačevalo iz proračuna, ker po tej logiki že v izhodišču nebi potrebovali tega vašega neumnega zakona. Kaj šele, da bi bil tak zakon nujen za obrambo države, če sami v proračunu postavljate številke na način, ki kažejo, da se jih lahko kupi normalno brez posameznega zakona - potem pa očitno res kot država nismo vojaško ogroženi, kot v Levici neprestano vztrajamo.

Enako kaskadno rast cen lahko in vprašanje funkcionalnosti lahko zasledimo tudi pri nakupu taktičnega transportnega letala, s katerim se minister Tonin tako zelo rad pohvali. Za začetek moram izpostaviti, da Slovenija takega letala ne potrebuje za svojo lastno varnost ali za karkoli drugega, na čelu s prevozom novorojenčkov kot bi kakšen izmed vladnih funkcionarjev rad predstavil. Potrebuje ga praktično za eno in eno samo stvar, tj. servisiranje kontingentov Slovenske vojske v ekspedicijskih korpusih Nato pakta, kjer se slovenski fantje in dekleta v uniformah sploh nebi smeli nahajati, za začetek. V preteklosti je uporabljala transportno letalo Turbolet za oskrbovanje teh čet. No, enako kot za oklepnike je zgovorna tudi rast cen za že omenjeno transportno letalo, kot najdemo to v proračunih. Najprej je bilo rečeno, da naj bi to letalo prišlo 50 milijonov evrov, potem je med letom vlada dodala razvojni program v proračun s taktičnim transportnim letalom in vrednost se je dvignila na 72 milijonov evrov. Se pravi, kar naenkrat letalo ni koštalo 50 milijonov evrov, ampak je bilo 72 milijonov evrov. Ko smo ministra Tonina v poslanskem vprašanju spraševali, zakaj je šla cena gor, je bil odgovor naslednji, bom citiral: »vrednost projekta v NRP vključuje poleg platforme tudi začetni paket logistične podpore z ustreznim usposabljanjem, rezervnimi deli in tehnično dokumentacije kot tudi DDV, ki v okvirni vrednosti 50 milijonov niso vključeni«. Zveni poznano? Ja, točno na enak način je rastla cena oklepnikov 8x8 in je rastla cena oklepnikov 4x4. Na Ministrstvu za obrambo so kar pozabili povedati, da pa ta prva številka, ki so jo dali ni v resnici popolna, da je potrebno zraven šteti še to opremo pa oni servis pa tisti DDV in kar na enkrat se ti zgodi tako kot pri ravnokar prevzetih oklepnikih 4x4, da je izhodišča cena, da končna cena ni 15,5 milijonov kot so na začetku ugotovili, ampak za 350 odstotkov višja to je 55 milijonov evrov. Minister Tonin je v omenjenem poslanskem vprašanju odgovoril tudi, da naj bi bil kupljen tudi modul za prevoz bolnih oseb z možnostjo spremljanja vitalnih življenjskih funkcij kot tudi prevoz okuženih oseb, okvirna vrednost modulov je postavljena na 1,2 milijona evrov, predvidena dinamika črpanja sredstev za nabavo tega letala pa je sledeča. V letošnjem letu torej 2021 17 milijonov evrov, leta 2022 52 milijonov evrov in leta 2023 3 milijona evrov. Proračunu kot jih beremo pravijo, da je dinamika porabe sredstev po razvojnih programih v letih 22 in 23 res takšna kot jo je predvidel MORS v odgovorih na našo poslansko vprašanje ne vem pa kaj se bo zgodilo letos. Program taktično transportno letalo je bil v proračun dodan letošnje leto. Realizacija v proračunskih dokumentih je 0 odstotkov. Se pravi teh 17 milijonov evrov kolikor naj bi šlo za letalo očitno še ni bilo plačano. Pogodba naj bi bila podpisana v kratkem oziroma mogoče celo je pa minister Tonin tega še ni sporočil javnosti enako kot ni sporočil javnosti, da je po tem, ko so mu Američani dostavili 37 nevoznih oškošov podpisal pogodbo za nakup še 38 očitno nevoznih oškošov v bodoče. Moje prvo vprašanje tu torej je kaj je s temi 17 milijoni evrov, ki naj bi bili plačani še letos ali se je to že zgodilo ali se to bo zgodilo? Zakaj je realizacija 0 odstotkov in če je realizacija 0 odstotkov, zakaj gredo, potem naprej po predvidenemu programu milijoni v leto 22 in 23?

Drugo vprašanje je kje je modul za gašenje požarov? Ko je bil zakon v presoji ustavnosti pred Ustavnim sodiščem je Vlada v svojih reklamah za orožje delala reklamo tudi za letalo in je na propagandni internetni strani, kjer so slikali kakšno super dvonamensko uporabno letalo Spartan bomo dobili za 50 milijonov so trikrat napisali kako ga lahko uporabljamo za gašenje požarov. Vam bom citiral kako je ta propagandni štikelc šel. Vzpostavitev zmogljivosti vertikalnega premika v obliki letala C27J Spartan bo predstavila vzpostavitev dvonamenske nacionalne zmogljivosti se pravi poudarek na temu, da gre za letalo, ki je tudi v civilni rabi, ki bo omogoča samostojnost in neodvisnost delovanja Slovenske vojske za potrebe premika namesto delovanja Slovenske vojske in iz njega se pravi na misiji in nazaj podporo delovanja Slovenske vojske na misijo delovanja pripeljejo to opremo in nazaj podporo medicinski evakuaciji oziroma podporo reševanja izoliranega osebja Slovenske vojske in državljanov Republike Slovenije ter pomoč drugim sistemom v Republiki Sloveniji s prepisom zaščita in reševanje, gašenje požarov in tako naprej. Ali še na drugem mestu. Posebni moduli omogočajo tudi prevoz kontaminiranega osebja, pri čemer je nevarnost za bakteriološko ali virusno okužbo in nenazadnje posebni moduli omogoča tudi prevoz potnikov oziroma vgradnjo sistema za gašenje požarov. No samo pol leta kasneje po vsem tem, ko se je to dogajalo nimamo več letala za 50 milijonov evrov imamo letalo za 72 milijonov evrov in edini modul, ki je za ta denar predviden je modul za prevoz ranjencev in okuženih vojakov se pravi modul, ki je primarno namenjen prevozu za Nato operacije in nič kaj dosti drugemu. Mimogrede, če želite prevažati ranjence to letalo Slovenska vojska že ima in z bistveno daljšem doletom kot je to Spartan govorim seveda o Falconu, ki se ga na nobeden način ne more znebiti občasno zmanjkajo tudi kakšni piloti, kar pomeni, da tudi takrat, ko bi ga lahko celo morali uporabiti tega ne moremo storiti, če pravno bi to lahko bila ena izmed redkih koristnih funkcij, ki jih Slovenske vojska za družbo dejansko opravlja. Ko se je to letalo kupovalo je takratni minister opravičeval njegovo nabavo ravno s tem, da se lahko porabi za prevoze ranjencev pa ni v polni kapaciteti, kjer bi lahko bilo za to funkcijo pa se vendarle gred v kupovanje novega letala z manjšim doletom, za katerega se je obljubljala, da bo lahko gasil požare pa jih očitno ne bo, če ravno je skoraj za polovico dražji kot je bilo na začetku obljubljeno.