Hvala za besedo. Pozdravljeni!

Irena Momić, Ministrstvo za finance. Na kratko bi izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga proračunov za leti 2022 in 2023. Proračuna sta pripravljena v negotovih razmerah, ki so povezani z obvladovanjem epidemije in okrevanjem gospodarstva ter posledično sprejemljivimi makroekonomskimi okoliščinami. Prihodki državnega proračuna so tako za leto 2022 načrtovani v višini 11,5 milijard evrov in so glede na sprejeti proračun 2022 višji za 4,2 odstotka.

Za leto 2023 se pričakuje 3,3 odstotna rast predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna EU. Odhodki državnega proračuna za leto 2022 so določeni v višini 13,9 milijard, kar je za 7 % manj kot je ocenjena realizacija za letošnje leto. V letu 2023 pa v višini 13,4 milijarde, kar je za 4,2 odstotka manj kot v predlogu sprememb proračuna za leto 2022. V strukturi odhodkov bo v letu 2022, tako kot v letu 2023, dobra tretjina sredstev namenjena za druge tekoče domače transfere, znotraj katerih bo več kot polovica sredstev namenjena tekočim transferom v javne zavode, preostala glavnina sredstev pa bo namenjena v okviru tekočih transferov v sklade socialnega zavarovanja. Ključno razvojno komponento predlaganih proračunov predstavljajo investicije in sicer tako neposredno kot posredno preko občin in javnih zavodov. Skupaj bo namenjeno preko 2,2 milijardi evrov. Med investicijami bi izpostavila predvsem investicije v zdravstvo, v cestni in železniški promet, v prilagajanje podnebnim spremembam, v oskrbo s pitno vodo, investicije v vrtce in osnovne šole ter investicije v kulturo. Okrog 1,6 milijarde evrov bo namenjeno transferom posameznikom in gospodinjstvom, približno milijarda in pol evrov pa bo namenjeno za stroške dela, sredstva so načrtovana na podlagi zakonskih predpisov ter sporazumov in kolektivnih pogodb dogovorjenih med Vlado RS in sindikati javnega sektorja. V okviru programskega proračuna se bo v letu 2022 kot v letu 2023 največ sredstev namenilo za politiko izobraževanja in šport in sicer približno 2,2 milijardi evrov, kar pomeni okvirno 16 % odhodkov državnega proračuna. Skoraj 1,6 milijarde evrov bo namenjeno za socialno varnost, kar pomeni približno 11 % proračunskih odhodkov, sredstva za področje prometa in prometne infrastrukture pa predstavljajo približno 9 odstotkov državnega proračuna, kar pomeni 1,2 milijardi evrov. primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je tako ocenjen na 4,6 odstotka BDP v letu 2022 in 2,7 odstotka BDP v letu 2023. Okoliščine in izhodišča načrtovanja obeh proračunov bodo posebej predstavljeni na seji matičnega Odbora za finance, medtem ko se pač programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov izkazujejo skozi finančne načrte posameznih resorjev. Tako je proračunska podlaga v okviru finančnih načrtov Ministrstva za obrambo za obe leti sledila danim zavezam severnoatlantskega zavezništva, je sprejelo zavezo za postopno povečanje obrambnih izdatkov do 2 % BDP v naslednjih 10 letih. Obrambni izdatki za leto 2022 so tako načrtovani v višini 1,31 % BDP in za leto 2023 v višini 1,41 % BDP upoštevaje jesensko Umarjevo napoved gospodarskih gibanj 2021. Podrobnejšo vsebinsko oziroma programsko strukturo bodo pa predstavili kolegi iz Ministrstva za obrambo. Hvala.