Hvala za besedo, predsedujoča.

Imam serijo vprašanj povezanih na področni proračun ministrstva za delo. Za začetek me zanima, kakšna je porazdelitev sredstev glede intervencijskih ukrepov oziroma kako natančno je porazdeljenih teh 67 milijonov, ki so za to namenjeni po predlogu sprememb kot jih imate na mizi.

Drugo vprašanje, morda najpomembnejše ali pa trenutno najbolj pereče, ki se neposredno dotika življenja ljudi v temu trenutku, je vprašanje nadomestil za samozaposlene. Samozaposleni jih država zelo pogosto obravnava kot recimo temu podjetnike, kot pravne osebe, ob tem pa pozablja, da v teh espejih delajo dejanski delavci ne glede na to, da so odeti v pravno osebo espeja. In me zanima kako je z nadomestili samozaposlenim, ki jim je ta hip odrejena karantena? V tem trenutku so diskriminirani, ne pripada jim nikakršno nadomestilo ne glede na to, da so zadržani z dela, zato ker so v karanteni. Na to temo se je oglasila tudi že civilna družba, prihajajo pobude in me zanima, če jih na ministrstvu nameravate upoštevati in če boste predlagali kakšne amandmaje za zagotovitev sredstev, da se področje nadomestil za samozaposlene v karanteni odredi?

Tretje vprašanje. Kakšen je razlog za zmanjšanje sredstev za socialne pomoči in za družinske prejemke in starševska nadomestila? Večkrat smo v Levici že izpostavili na diskusijah še posebej na Odboru za delo, da ne glede na to o kakšni gospodarski rasti se pogovarjamo tudi, če je ta recimo temu trajnostna gospodarska rast ne pa umetna in sfrizirana statistika na pogon zadolževanja kot je to v tem trenutku se ne prevaja avtomatično v zmanjševanje revščine, ker imamo vedno skupine državljank in državljanov, ki ne morejo dostopati do trga dela iz takih in drugačnih razlogov eni so morda invalidni in spet drugi so starejši pa jih delodajalci pod nobenim pogojem ne želijo vzeti v službo, ker seveda za tisto plačo želijo dobiti vse, kar lahko iz človeka izmolzejo in tudi če projiciramo v bodoče, da ne bo prišlo do javnofinančnega in gospodarskega kolapsa, čeprav imamo indice, ki pravijo v drugo smer to ne pomeni, da bomo soočeni z avtomatskim zmanjševanjem revščine, da bo kar magično manj ljudi, ki bodo potrebovali solidarnostno pomoč skupnosti v obliki socialnih transferjev še zlasti denarne, socialne pomoči in me zanima zakaj ste zmanjšali sredstva za socialne pomoči in za družinske prejemke tudi za starševska nadomestila? Skoraj 100 milijonov evrov je glede na predlog proračuna za leto 2023 manj denarja na teh postavkah.

Naslednje vprašanje. Ali nameravate na ministrstvu upoštevati pobudo Levice, da v danih razmerah, ko se hrana silno drži in ko se silno dražijo energijo energenti čim prej pristopite k ponovnem izračunu minimalnih življenjskih stroškov? Naj spomnim za tiste, ki nas spremljajo in za tiste, ki so v tej dvorani pa tega ne vedo, da so minimalni stroški in njihov izračun sidro, iz katerega izhaja določanje višine minimalne plače pa tudi višine socialnih transferjev med njimi denarne socialne pomoči in če se ti minimalni življenjski stroški dvignejo pomeni, da se, potem dvignejo tako plačni kot solidarnostni ukrepi, ki jih imamo zato me zanima, če boste naši pobudi na ministrstvu prisluhnili, dvignili te minimalne življenjske stroške in posledično prilagodili rastoči draginji v življenju ljudi njihove socialne prejemke in njihove minimalne plače to sta dve izmed najbolj ranljivih skupin iz delavskega razreda, ki bodisi uživa dohodek iz zaposlitve pa je ta dohodek minimalen bodisi nima dostopa do tega, ker so ljudje v kapitalizmu pogosto dela oropani in potisnjeni v položaj rezervne delovne sile, zato jim je potrebno pomagati in priskočiti na pomoč z regulacijo na plačnem področju to je z minimalno plačo oziroma s socialno pomočjo? To vprašanje ne posredno povezano s proračunskimi sredstvi in postavkami, ker realna ocena minimalnih življenjskih stroškov pomeni tudi, če to na eni strani pomeni višji dohodek za revna gospodinjstva za delavska gospodinjstva se to iz vidika države spremeni tudi na večjo, prevede v večjo obremenitev proračuna se pravi ravno obremenitev postavk, ki jih s tem proračunom režete in znižuje.

Za zaključek. Kako poteka zaposlovanje novih inšpektorjev na Inšpektoratu za delo. Zanima me kolikor inšpektorjev za delovna razmerja se je zaposlilo v tem letu in če se predvidevajo nove zaposlitve v prihodnosti se pravi v letu 2022 in 2023? verjetno se spomnite, da je vprašanje Inšpektorata Republike Slovenije za delo eno izmed prednostnih vprašanj, ki ga v Levici na Ministrstvu za delo naslavljamo preprosto zato, ker je delovna inšpekcija globoko, globoko podhranjena, je zelo preobremenjena hkrati pa je zadolžena za to, da varuje pravice 800 tisoč zaposlenih v tej državi in nujno je konsistentno delo, zato, da se delovna inšpekcija okrepi in da ta delovna inšpekcija lahko učinkovito pomaga ljudem, zlasti tistim, ki so se znašli v prisilnem prekarnem položaju in ki so samozaposleni zgolj na videz, dejansko pa delajo v polnopravnemu delovnem razmerju. To je ena izmed zelo pogostih kršitev, ki jih pri nas imamo in krepka inšpekcija za delo lahko te negativne trende porasta prekarnosti že v okviru zdajšnjih zakonodajnih zmožnostih zavre, če je le dovolj kadrovsko močna, da se temu vprašanje primerno posveti.