Govor

Cveto Uršič

Hvala lepa, gospa predsedujoča.

Lep pozdrav tudi v našem imenu, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Tako, kot je kolegica iz Ministrstva za finance povedala, velja tudi za naš del proračuna, da izhaja iz specifičnih razmer, Covid situacije, ki je bila lansko leto in nas še letos spremlja in nas bo tudi naslednje leto. Seveda, upoštevamo gospodarske razmere in pa zaveze iz koalicijske pogodbe, ter seveda to, kar je minister Janez Cigler Kralj, takrat, ko je se predstavljal na našem oziroma vašem odboru, da bo posebno pozornost namenjal dostojnemu življenju v starosti, dinamičnemu trgu dela in pa sociali; na eni strani, da dobijo socialno pomoč tisti, ki jo potrebujejo, na drugi strani pa, da oblikujemo vzvode, da ne bo možnosti za izrabljanje teh pomoči.

Zato je, zelo na kratko, skupna višina sredstev v predlogu sprememb proračuna pri naših postavkah, za leto 2022, znaša 1,872 milijarde, za leto 2023 pa 1,7 milijarde evrov seveda. V navedenih zneskih so upoštevana tudi sredstva, EU sredstva, ki so namenjena preprečevanju širjenja epidemije Covid, ki znašajo recimo, kar se govorimo o oceni(?) realizacije za letos, okrog 593 milijonov evrov, v predlogu sprememb proračuna za leto 2022 znaša 68 milijonov evrov in za leto 2023 48,5 milijona evrov. Če odštejemo ta sredstva od celotne višine, je skupna višina predloga sprememb proračuna za leto 2022 1,804 milijarde evrov in za leto 2023 1,897 milijard evrov.

Ključne postavke, na katere bi že uvodoma želel poudarit oziroma vam jih predstavim, so vezane, kot sem rekel, Covid, gospodarske razmere, tukaj je predvsem z vidika trg dela, dogajanja na tem področju in pa dostojno staranje. In če začnem pri zadnji. V proračunu, smo za, predlagamo za leto 2022, 36,5 milijona evrov za investicije v domove za starejše oziroma institucionalno varstvo, za leto 2023 pa 22 milijonov. Če pogledamo zadnjih 10, 15 let, vemo, da se iz integrale praktično ni gradilo. Zadnji dom, ki je bil zgrajen, javni zavod, ki je bil zgrajen s sredstvi državnega proračuna, je bilo leta 2005, potem je bilo pa še tam leta 2010, je šlo še za eno javno zasebno partnerstvo.

Minister se je zavezal in mi intenzivno sodelujemo in z domovi, z lokalnimi skupnostmi in zaveza iz koalicijske pogodbe, da bo zgrajenih oziroma se bo začela gradnja, vsaj petih domov, bo realizirana. Ravno tako je tudi že realizirana zaveza glede doma starejših občanov v Osilnici, kjer bomo, vemo, poznamo to težko zgodbo, da se je tam že, u, 15 let gradi dom, v tretji gradbeni fazi je, mi smo se zavezal, da bomo zgradil in šli smo skupaj z Ministrstvom za zdravje, da bo v tej stavbi kombinacija doma in medicinske rehabilitacije. Pri tem sodeluje vrhunska slovenska inštitucija URI Soča. S tem na eni strani nudimo možnost starejšim, da bivajo doma, obenem pa tudi ljudem iz objemnega območja, kjer ni možnosti za delo in zaposlitev, omogočamo, da bodo lahko ostajali doma in si tam zaslužili dostojen kruh za življenje.

Ravno tako, če ostajam na področju sociale, dvigamo sredstva za socialno varstvene programe. Že kar let je velik napor na ministrstvu, da smo zagotovili ta obseg sredstev, ki je sedaj, s tem, da se plače za izvajalce, strokovne delavce, ki delajo niso dvigale tudi že nekaj let. Kovid sitauacija je izrazito pokazala, da ti izvajalci, ravno tako tudi centri za socialno delo, pa še kdo drug v sociali, so se soočali poleg teh rednih obremenitev še težavami povezanimi, dodatnimi težavami povezanimi z duševnim zdravjem uporabnikov. Poznate vi verjetno bolj kot jaz, kaj se dogaja na terenu, kakšen porast je od nasilja do psihičnih in drugih stisk ljudi. In ti izvajalci tudi to delajo. Obenem pa, kot sem rekel, se njihove plače že tudi kar nekaj let niso dvignile in so tudi, podobno kot v vsej sociali bile nedostojno nizke.

Dvigamo tudi sredstva na področju starševskih nadomestil in družinskih prejemkov iz letošnje realizacije predvidene okoli 666 milijonov bo šlo na 692 milijonov. Tukaj so sprememba starševskih nadomestil, krajši čas, delno plačilo za izgubljeni dohodek. Tudi to se spomnite, to ste pred nedavnim v državnem zboru podprli spremembo, delno nadomestilo za izgubljeni dohodek se ni spreminjalo tam od leta 2011, razen neka malenkost v letu 2019. In seveda za te pravice je treba zagotoviti dodatna sredstva.

Morda samo še postavke, ki so povezane na dejavnosti Zavoda za zaposlovanje, dejavnost centra za socialno delo in dejavnost varstvno-delovnih centrov. Tukaj se je dvignila minimalna plača delo v, recimo, zavodu za zaposlovanje, morda res kdo reče, da je precej manj iskalcev zaposlitve, kot jih je bilo, recimo, v tistih najbolj težkih letih, ko je bilo krepko krepko čez 100 tisoč. Sedaj smo pod 70 tisoč in morda se bomo ali pa ne, verjetno ne približali tistim naj naj najboljšim letom, ampak smo pa blizu. Je pa zato zahtevnejše delo. Ker ti, ki ostajajo so težje zaposljivi in je treba bistveno več sodelovanja z gospodarstvom, s centrom za socialno delo z različnimi programi, aktivacija, ali so to javna dela ali so to drugi programi. In zato je pač tudi tukaj nekaj več sredstev. Podobno je pri, recimo, centri za socialno delo iz 52 milijonov, kot je predvidena realizacija, bomo, recimo, v letu 2023 je predvidena 57 milijonov. Kdorkoli ve, centri za socialno delo, bom drugače začel, se je začela reorganizacija pred nekaj leti. Vemo, iz velikega števila smo prišli na 16 centrov. To je bila organizacijska reorganizacija. Vsebinske pa še nismo do kraja izvedli. Torej, tukaj se potrebuje dodaten kader zaradi zahtev tudi zaradi tega, ker je zahtevno delo, zelo zahtevno delo, še posebej v času kovida. Podobno velja tudi za varstveno-delovne centre. Morda pa v zvezi z vsemi temi, predvsem CSD-ji in varstveno-delovni centri oziroma ti izvajalci te dejavnosti, velja še dodatno pojasniti, da, to kar smo večkrat v času kovida vsi opazili, da so težki delovni pogoji in da nekateri kadri: odhajajo tudi v gospodarstvo, ne bom rekel kam, zato ker je bistveno lažje delati, plača pa je približno enaka ali morda celo nekaj višja, tako da imamo zdaj pogajanja tudi s sindikati za dvig plač oziroma za spremembo standardov in normativov. To je treba narediti, ker tudi to se ni spreminjalo leta in leta in Covid je še dodatno, še dodatno opozoril na te težave, zato dvigamo tudi tukaj notri potrebna sredstva.

Morda stavek čisto za konec še v zvezi z, še dodatno z evropskimi sredstvi, še kratka informacija. Kar se našega ministrstva tiče, recimo delamo zelo intenzivno na reakt sredstvi, 93 milijonov za izboljšanje pogojev za bivanje v institucionalnem varstvu. Mi računamo, da bo že že začetek novembra znano kdo bodo dobili sredstva, in da bomo končno zagotovili, da ne bo več štiri, pet ali pa tri, štiri, pet ali več posteljnih sob. Bistveno bodo izboljšani pogoji za bivanje. Seveda v okviru tega reakta predvidevamo tudi izboljšanje informacijskega sistema. Standardi kakovosti so danes obveza. Brez tega ne gre. In če izvajajo standarde kakovosti posamezni izvajalci, je pa žal še večkrat, še vedno se dogaja, da to na papirju potem beležijo in tukaj bomo zagotovili dodatna sredstva za zagotovitev primernega informacijskega sistema, obenem pa tudi zato, da bomo imeli tak sistem, da bo vsako sekundo, vsako minuto vsakdo vedel koliko je prostih mest v institucionalnem varstvu. To je posebej pomembno še v kontekstu sprejemanja zakona o dolgotrajni oskrbi.

Torej če sklenem, predlog sprememb proračuna za leti 2022 in 2023 izhaja iz specifičnih razmer Covida, gospodarske situacije in zavez, ki jih je dal minister Janez Cigler Kralj za dostojno življenje v starosti. Tudi morda samo en stavek še tukaj. Tudi vseeno, to kar bomo delali iz integrale, bo predvsem, predvsem bodo manjše enote, razen tam kjer je situacija tako težka, da se ne da nič narediti. Primer Dom starejših v Hrastniku, kjer je bil včasih dijaški dom in ta dijaški dom je postal dom za starejše in je bil v enem obdobju Covida povsem okužen, ker ni bilo možno zagotoviti ustreznih rdečih, sivih con in ustreznih poti. Trg dela in pa sistem socialnega varstva, ki bo najprej spodbujal, da si vsakdo sam zasluži za svoje delo, tistim pa, ki ne morejo, pač mu pa pomagamo.

Hvala lepa, in če bo potrebno, sodelavke so z menoj in vam bodo še kaj več pojasnile.

Hvala.