Hvala za besedo. Pozdravljeni. (Sem Mateja Urbančič.)

S strani Ministrstva za finance bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predlogov proračunov države za leti 2022 in 2023. Predloga sprememb proračunov za leto 2022 in proračuna za leto 2023 sta pripravljena v specifičnih razmerah postopnega okrevanja gospodarstva in ob zavedanju prisotnosti epidemije Covid-19 ter relativno velike negotovosti njenega nadaljnjega razvoja. Pri pripravi obeh predlogov je upoštevana določba na ravni EU o splošni odstopni klavzuli od fiskalnih pravil, ki bo zaradi izjemnih okoliščin povezanih z epidemijo veljala tudi v letu 2022 predvsem, zaradi spodbujanja okrevanja. Kot je razvidno iz makroekonomskih kazalcev, ki jih je pripravil Umar v svoji jesenski napovedi lahko letos pričakujemo 6,1 odstotno rast BDP, ki se bo naslednje leto umirila na 4,7 odstotka. Leta 2023 pa bo znašala 3,3 odstotka. Poleg omenjenega tudi drugi kazalniki kažejo izboljšanje trendov tako na področjih mednarodne menjave zaposlenosti, storitvenih dejavnosti kot na področju zasebne potrošnje prebivalstva. Prihodki državnega proračuna za leto 2022 so predvideni v višini 1,5 milijard evrov in bodo glede na načrtovane prihodke v sprejetem proračunu 2022 višji za 4,2 odstotka. Za leto 2023 so prihodki predvideni v višini 11,8 milijard evrov in bodo za 3,3 odstotka višjo kot v letu 2022. Rast prihodkov se pričakuje predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna EU. Odhodki državnega proračuna za leto 2022 so predvideni v višini 13,9 milijard evrov, kar je za 7 odstotkov manj kot je ocenjena realizacija za leto 2021. Za leto 2023 pa so načrtovani v višini 13,4 milijarde evrov, kar je za 4,2 odstotka manj kot v letu 2022. Primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je ocenjen na 4,6 BDP v letu 2022 in 2,7 odstotka BDP v letu 2023. Poudarjamo, da ključno razvojno komponento predlaganih proračunov predstavljajo investicije in investicijski transferji, med katerim velja izpostaviti investicije v slovensko zdravstvo, investicije namenjene cestnemu in železniškemu prometu ter infrastrukturi, investicije v proti poplavni ureditvi zagotavljanja poplavne varnosti, oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja voda ter druga vlaganja v vodni sektor, investicije v vrtce in osnovne šole, investicije v kulturi. V navedeni proračunski okvir so umeščene programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov, kar tudi prikazujejo njihovi finančni načrti.

Na koncu poudarjam, da bodo seji matičnega Odbora za finance, posebej predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja proračunov za leti 2022 in 2023, ter pristop upravljanja javnih financ.

Hvala.