Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovane predstavnice vlade, kolegice in kolegi.

V tem Državnem zboru na tem odboru mislim, da skupno pristajamo na eno osnovno dejstvo, in sicer, da je v Sloveniji potrebno sistematično uveljaviti pojmovanje, da je eden od najpomembnejših ciljev osnovnošolskega izobraževanja osvajanje kakovostnega splošnoizobraževalnega znanja. In temu morajo biti proračuni namenjeni in tako, da bodo to zagotovili, oblikovani. Ampak obenem je treba tudi jasno poudariti, da takšnih pričakovanj ni mogoče prepričljivo naslavljati na učence, starše, na šole, kolikor država sama ne zagotovi pogojev, ki bodo vsem učencem omogočali, da jim zadostijo, za zadostijo tem pogojem.

In rad bi rekel, da mi je všeč ena zadeva. Prvič, da ko je ta odbor, zdajle že bi rekel kar nekaj let nazaj, mislim, da 2 leti nazaj, naslovil pomanjkanje šolskega in vrtčevskega prostora in da mora država po tem vprašanju stopiti ob stran lokalnim skupnostim in jim zagotoviti sofinanciranje, je tu nared korak naprej. Ampak v teh prostorih se odvija in izvaja pouk. In pogojev za to izvajanje, ki so bili težki že pred covidom in so strokovnjaki s pedagoške fakultete, s pedagoškega inštituta, s Filozofske fakultete, oddelka za pedagogiko, jasno naslavljali. Tudi naša bela knjiga jasno o tem govori. Ampak odgovorov se tukaj ne daje dovolj konkretnih. In upam samo to, mislim, upanje umre zadnje, da če smo zagotovili denar za šolske in vrtčevske prostore, bomo uspeli zagotoviti denar tudi za izvajanje zakonskih obveznosti te države, konkretno operativno Ministrstvo za izobraževanje, do otrok s posebnimi potrebami oziroma do otrok v delih Slovenije, od koder prihaja tudi naš državni sekretar, žal ga zdajle trenutno ni notri, gospod Mitja Slavinec, kjer so otroci v osnovnih šolah očitno postavljeni v drugačen položaj, bolj zapostavljen. In v teh delih Slovenije je treba zagotoviti enakopravne pogoje z drugimi deli Slovenije za te učence, da se jim zagotovi več. Več zato, da bodo v enakopravnem položaju. Glejte, so deli Slovenije, zlasti v tem, kot sem zdajle govoril, kjer so nacionalni preizkusi znanja, rezultati na njih močno drugačni, močno slabši od teh v drugih delih Slovenije, tudi imajo več ponavljavcev in tako naprej. Očitno je to ne samo, da otroci v teh, tudi tukaj prihajajo iz socialno, bi rekel socialno-ekonomsko-kulturno manj spodbudnih okolij, ampak tudi ta področja so žal manj spodbudna in manj se vlaga v izobraževanje tukaj.

Da ne bom se izgubil v preveč globalnem / nerazumljivo/, bi samo tole rekel.

V Levici nas zanima, poglejte, predstavniki ministrstva za izobraževanje, koliko v tem proračunu je predvidenih sredstev za odpravljanje posledic epidemije oziroma dolgotrajnega zaprtja šol. Oziroma koliko je namenjenih sredstev za odpravo mankov v izobraževanju, ki so nastali v obdobju zaprtih šol in izvajanja pouka na daljavo? Ker vemo, da za tiste prvošolčke / nerazumljivo/ ali pa posebne potrebe izvajanje pouka, ali otroke z dodatnimi potrebami, izvajanje pouka na daljavo praktično ni mogoče izvajati.

Drugič, vprašali bi naprej ali so sredstva za zaposlitev dodatnih učiteljev, pedagoških delavcev, šolskih svetovalnih delavcev, računalničarjev, knjižničarjev, kar ste prej govorili, zagotovljena. Kolegica Maša Kociper je že prej govorila o šolskih svetovalnih delavcih, tudi moje sošolke, bi rekel, iz gimnazije nekatere to zelo pomembno, dragoceno delo v šolah opravljajo in so mi povedale dva dni nazaj, ko smo dobili vsi poslanci pismo društva svetovalnih delavcev, da je stvar razpadla, da stvari preprosto pod pogoji, ki so jim sedaj zagotovljeni, na osnovnih šolah in tudi srednjih ne morejo več pokrivati. Posledice in rezultati stanja v izobraževanju po covidu oziroma zdaj, ko covid epidemija teče, stvar še samo potencirajo. Žal v Levici ugotavljamo, da ta proračun ne daje odgovorov, in ta dopis društva svetovalnih delavcev ob tem samo še potrjuje naše mnenje.

In ko sem rekel tukaj / nerazumljivo/ kasneje. Kar se pa tiče knjižničarjev, bi ta tole povedal, kako pomembna je ta zadeva. Poglejte, po izsledkih mednarodnih raziskav o branju knjig je ugotovljeno, da polovica vključenih v raziskavo v Sloveniji v eni raziskavi Knjiga in bralci, ki se skozi leta ponavlja, odgovarja, da ne prebere niti ene knjige na leto. Naprej rad bi tole rekel oziroma bom tole rekel. Če niso zagotovljena sredstva, povejte zakaj ne, oziroma na katerih postavkah so za kadrovsko krepitev, kot smo jih zdajle omenili in smo že večkrat izpostavili na Odboru za izobraževanje Državnega zbora in tudi Državnem zboru, kje je treba sredstva povečati. Nenazadnje na to opozarjajo zaposleni v izobraževanju skozi svoj sindikat, na to opozarjajo ravnatelji, učitelji, starši.

Naprej ali so v proračunu ministrstva sredstva za prilagoditev šol za izvajanje pouka v pogojih epidemije. Torej / nerazumljivo/ smo govorili o mizah za enega učenca, o pregradah, predvsem pa prezračevalnih napravah. Prezračevalnih napravah, kjer smo ne vem kolikokrat tukajle govorili. In rad bi povedal, poglejte, stroka v Nemčiji, v Ameriki, v Kanadi je ugotovila, da kvalitetne prezračevalne naprave močno vplivajo na zmanjšanje širjenja covida v zaprtih prostorih, še posebej v prostorih šolskih, vrtčevskih ali katerihkoli drugih javnih, bom zraven dodal, kjer je fizično prezračevanje skoraj nemogoče. In tu so jasni pozitivni efekti bili. Če ne zaupamo in zapostavljamo domačo stroko v Sloveniji, poslušajmo, prisluhnimo vsaj rezultatom tuje, ki ima evidentne dokaze za to, da prezračevanje dejansko zmanjšuje možnost okužbe s covid virusom. Še posebej v današnjih časih zdajle, ko se virus širi med mladimi in je precepljenost žal samo 50-procentna v naši državi.

Glejte, naprej bi rekel, zakaj bo namenjenih 33 milijonov za raziskovalne projekte in programe in zakaj bo namenjenih 9 milijonov za podporo znanstveni infrastrukturi. Naprej, zakaj vlada ne zagotovi ustreznejše financiranje raziskovalne opreme javnih raziskovalnih zavodov in univerz? Kolegice iz izobraževanja, tole bi rekel, poglejte. Pred začetkom študijskega leta 2020/2021 smo se močno ukvarjali tudi v Državnem zboru, zakaj se je vpis zamikalo v tem študijskem letu za študente. In takrat se je s strani vlade jasno izpostavljajo, da bi morali večjo vlogo imeti naravoslovci, medicinci, tehniki, ne humanistika, umetnost, družboslovje, ne? Ampak poglejte, prav raziskava na področju naravoslovja, medicine, tehnike je kvaliteta raziskovalne opreme bistvenega pomena za izvajanje prebojnega, pa tudi mednarodno uspešnega, raziskovalnega dela in eden ključnih virov za javno financiranje nakupa raziskovalne opreme. Zato so razpisi Paket, ki jih periodično izvaja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Težava pa je, ker ta agencija preko razpisa Paket izvaja le sofinanciranje, ne financiranje, nakupa, pri katerem dejansko krije samo del cene opreme. In zdaj pridem do zelo pomembnih dejstev, glejte. Da bi pridobili sofinanciranje s strani raziskovalne agencije, morajo raziskovalci, so morali v razpisu Paket19, ki je potekal leta 2020, iz svojih virov kriti vsaj 40 % cene. Takšno ocenjevanje, takšen pogoj, koliko moraš sam iz sredstev zagotoviti, pa je v neenakopraven položaj postavilo prav raziskovalce, ki so odvisni od dražjih kosov opreme – kot sem rekel, naravoslovce, medicince, tehnike. In namesto 40 % v razpisu Paket19 so morali raziskovalci v razpisu Paket20 za nakup večjih kosov opreme sami kriti kar 50 % cene. In takšen način sofinanciranja nakupa opreme, pravimo v Levici, raziskovalce sili k izvajanju enostavnejših in mednarodno manj zanimivih raziskav, ki ne omogočajo večjih znanstvenih prebojev. Prav z znanstvenimi dosežki iz Slovenije pa se radi postavljamo, ker jih nedvomno znanje v tej državi zna doseči, zna izpostaviti, doseči, se z njimi pohvaliti, ampak za to jim moramo zagotoviti pogoje. Prvi, ki to zagotavlja, je pa Ministrstvo za izobraževanje.

Naprej bi rekel tole, poglejte. Na kakšen način bo vlada povečala vključenost otrok v predšolsko vzgojo, kjer je predvidenih 27 milijonov več sredstev? Gospod državni sekretar, sprašujem ali je teh 27 milijonov namenjenih za brezplačno varstvo drugega in ostalih otrok iz družine. To je malce visoka cifra, ne vem pa, če je to to. Prosim, če mi poveste. Ali se bo tudi povečala vrednost pri predšolski vzgoji, osnovnem šolstvu in srednjem šolstvu namenjenega za investicije oziroma za kaj se porablja dodaten denar? In še naprej, kako se bo porabilo dodatnih 5 milijonov za šport in rekreacijo?

Dalje bi rekel pa še tole rad. Ko govorimo o otrocih, ki rabijo dodatno pomoč, ker so v zapostavljenih okoljih ali pa v družinah, ki so socialno, kulturno šibkejše, koliko se jim bo tukaj stopilo ob stran? Predlogi stroke so, in to mislim, da so že stari, ko se je analiza teh problemov po šolah v Sloveniji delala, da se bi, podobno kot v prvem razredu za pomoč takim otrokom, to je tako tistim, kjer učni jezik v šoli ni njihov prvi jezik, kot otrokom iz deprivilegiranih okolij, socialno manj spodbudnih, kot tudi otrok s posebnimi potrebami, da bi se v drugem in tretjem razredu zagotovil dodaten učitelj oziroma da se dodaten učitelj zagotovi tudi v višjih razredih osnovne šole. Ker še enkrat povem, kot sem povedal, prej sem govoril o otrocih tujcev, pridejo, dejansko jih vključijo v osnovno šolo brez znanja slovenskega jezika in tudi v mnogih primerih brez osnovnega znanja na marsikaterem področju, ki se v osnovni šoli predava, in normalnega dela. Če se tukaj ne zagotovi dodatna pomoč učiteljev ali kakor drugače, dejansko ne vem, kako ti razredi lahko delajo.

In še to bi rekel, glejte, ko smo govorili o otrocih s posebnimi potrebami. In na koncu bom še samo tole rekel. Me zanima, spoštovani gospod državni sekretar. Čez 500 otrok ima v Sloveniji odločbo, ne vem, kakšna je zdaj zadnja številka, ima odločbo, da so otroci s posebnimi potrebami, ki jim je zagotovljen svetovalec. Sprašujem konkretno, koliko otrokom s takšno odločbo bo zagotovljen spremljevalec pri pouku skladno z odločbo o usmeritvi in individualiziranem programu, ki so ga za vsakega otroka posebej pripravili na šoli. Koliko otrokom bo zagotovljen spremljevalec v celoti, koliko otrokom v manjšem deležu oziroma koliko otrokom v Sloveniji, ki imajo odločbo o usmeritvi, kljub tej odločbi, ki je pravnomočna, se spremljevalec ne bo zagotovil? Prosim za konkreten odgovor. Če mi ga ne morete dati danes, ga pričakujem, ker imate vse te podatke, da nam ga date prihodnjič, ali mi ga date pisno ali pa javno na seji odbora. In sprašujem ali imate za to vašo zakonsko obveznost v proračunu, torej za izvajanje odločb o usmeritvi, v proračunu zagotovljena sredstva. Ker poglejte, rad bi to povedal, prav Ministrstvo za izobraževanje je izpostavilo, kako pomembna je ta zadeva, ko je nam dalo v obravnavo in smo sprejeli zakon, katerega vsebina je bila celostna obravnava otrok v vzgojno-popravnih zavodih. Takrat sem jaz ministrico opozoril, da je večina teh otrok s posebnimi potrebami praktično v rednem osnovnošolskem izobraževanj. Naprej rad bi rekel, da je o tem govoril naš odbor, saj ste bili tudi vi prisotni, in smo se strinjali, da je to zadevo treba urediti, tako v opoziciji kot v koaliciji. Tretjič, o tem je govorilo Ustavno sodišče, se spomnite, ko je povedalo, da otrokom s posebnimi potrebami ne morete izvajati pouka na daljavo, ker je ta pouk za mnoge tudi / nerazumljivo/ terapija, ker še druge storitve dobijo v šoli zagotovljene, ampak žal se je samo za posebne šole to takrat reklo, da se odprejo, ni se pa ta pouk zagotovil tudi za ostale otroke s posebnimi potrebami v osnovnem šolstvu. In je na to potrebno nekje dati odgovore.

In samo na koncu bi še pa tole rekel, poglejte. Prosim, ker ste dobili tudi vi od društva šolskih svetovalnih delavcev dopis, kot smo ga dobili tudi vsi poslanci tega našega odbora, dejansko je Slovenija sprejela, ta Državni zbor je sprejel resolucijo o politiki na področju duševnega zdravja. Vsi se strinjamo, da je to problem, ki ga je treba rešiti – zgodi se ničesar. Niti v osnovnih šolah ali vrtcih, kjer bi morali kadre, ki delajo na tem področju kot svetovalni delavci na šolah, močno pojačati, tega ni. Prosim, gospod državni sekretar, razveselite nas s podatkom, da se motim, da se bo tukaj zadeva dejansko okrepila. Ker škoda, ki tukaj nastaja, je nepopravljiva. Predvsem jo pa krijejo ljudje s svojim nadaljnjim nesrečnim življenjem, če se jim pravi čas ne pomaga, in krijejo jo visoki stroški zdravstvenega sistema. Zato tisto, kar je že prej povedala kolegica Maša Kociper, prej, ko je prebrala predloge društva svetovalnih delavcev, kjer so zbrani vsi svetovalni delavci po šolah, vrtcih, osnovnih, srednjih in vrtcih, njihovi ravnatelji, starši, upam, da bo ta zadeva, če še ni našla prostora v proračunu, že v rebalansu letošnjega leta to našla, oziroma, pardon, prihodnjega leta oziroma za leto 2033.

Hvala lepa.

2033? 2023, pardon.