Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!

Zadnjih osem let opravljam funkcijo člana senata Računskega sodišča, in sicer na mestu prvega namestnika predsednika Računskega sodišča. Pred tem sem osem let kot vrhovni državni revizor vodil Oddelek za revizijo državnega proračuna in političnih strank. Pred tem pa eno leto Oddelek za revizijo občin. Pred prihodom na Računsko sodišče sem na občini Trzin vse od njene ustanovitve dalje postavil in vodil Oddelek za finance in proračun.

Po poklicu sem ekonomist z magisterijem znanosti s področja računovodstva in revizije. Zadnjih 22 let se torej ukvarjam z bilancami in proračuni. V celotnem obdobju zagovarjam programsko oblikovanje proračunov in sem vztrajen pobudnik prehoda iz koncepta računovodenja na podlagi denarnega toka na koncept računovodenja na podlagi poslovnega dogodka. Menim, da bi morala Republika Slovenija porabo sprejeti mednarodne računovodske standarde za javni sektor IPSAS, saj se mi zdi nesprejemljivo, da se država sama skozi zakone in podzakonske predpise določa lastna računovodska pravila. Sem namreč oster nasprotnik kreativnega računovodstva in dosleden zagovornik mednarodne primerljivega računovodskega poročanja.

Skozi izvedene revizije zaključnega računa proračuna sem se leta zavzemal za to, da bilanca stanja postane sestavni del zaključnega računa proračuna. Uspeh je prišel z Zakonom o javnih financah v letu 2010 in po skoraj 20 letih samostojne države je Republika Slovenija v začetku leta 2011 prvič pripravila zaključni račun, katerega sestavni del je bila tudi bilanca stanja.

Sem tvorec koncepta popravka revizorja iz 97. člena Zakona o javnih financah, ki daje Računskemu sodišču procesu revizije in Državnega zbora v postopku potrditve zaključnega računa proračuna pravico, da od Vlade zahteva spremembo zaključnega računa proračuna in s tem korektno poročilo o izvršenem proračunu. Za velik uspeh štejem dejstvo, da smo lani in letos pri revizijah izkazov zaključnega računa proračuna končno prišli do pozitivnega mnenja. To je rezultat večletnih skupnih prizadevanj, tako Računskega sodišča kot Ministrstva za finance.

Po svetovni dolžniški krizi leta 2008, ki je prizadela Slovenijo, sem v strokovnih publikacijah iniciral razpravo o umestitvi fiskalnega pravila v slovensko ustavo. Kasneje sem bil povabljen v skupino strokovnjakov, ki je napisala predlog novega besedila 148. člena slovenske Ustave. Na podlagi spremenjenega člena Ustave je bil sprejet Zakon o fiskalnem pravilu, ki je poleg novih pravil vzpostavil tudi Fiskalni svet, ki skrbi za spoštovanje fiskalnega pravila.

Na mednarodnem področju sem avtor besedil, ki v pogodbi o ustanovitvi evropskega mehanizma stabilnosti ESM ter v njegovem statutu in poslovniku ureja pristojnosti revizijskega nadzora in njegovo organiziranost s strani držav ustanoviteljic. V celotnem procesu nastanka sem dosledno zagovarjal enakost pravic nadzora velikih in malih držav ustanoviteljic ne glede na višino ustanoviteljskega deleža ESM. Kot član mednarodnih delovnih skupin EVROSAJ? Kontakt comity? Working grup of public of the deficit? (nerazumljivo), Evrosaj kontakt comiting?, Working grup of financial and economic (nerazumljivo) in Evrosaj comitited working grup of komend and standards (nerazumljivo) sem skrbel za predstavitev slovenskih dosežkov državne revizije v tujini in za prenos tujih revizijski idej in izkušenj v delo slovenskega Računskega sodišča.

Skozi poročilo Računskega sodišča tako v revizijah računovodskih izkazov kot tudi skozi revizije pravilnosti in smotrnosti poslovanja sem se skupaj s kolegi sodelavci na Računskem sodišču trudil in uspel izboljšati poslovanje države, še posebej na področju bilanc, proračunov, računovodstva in notranjih kontrol.

Skozi poročila o revizijah uspešnosti, doseganja ciljev, poročila o gospodarnosti ravnanja s proračunskimi sredstvi in poročila o učinkovitem gospodarjenju, torej pri takoimenovanih poročilih smotrnosti poslovanja, pa smo izražali mnenja o tem ali se delajo prave stvari in ali se delajo na pravi način ter ali se skozi delovanje države zagotavlja najboljše razmerje med družbenimi stroški in družbenimi koristmi.

Po vseh teh letih lahko rečem, proračuni so moje življenje. Zavedam se njihove kompleksnosti, zato se zavedam tudi dejstva kako pomembno je, da se jih da na kar najbolj enostaven način približati javnosti. Že več let zato delujem v smeri njihove transparentnosti, partipacitivnosti pri njihovi pripravi ter pri zagovarjanju splošne proračunske pismenosti.

Republika Slovenija je v zadnjih letih tu naredila velike korake. Tako smo ena redkih držav na svetu, kjer lahko dnevno preverite stanje prihodkov in odhodkov državnega proračuna. Tu gre vsa pohvala tako Ministrstvu za finance kot Ministrstvu za javno upravo.

Pri proračunih občin takšne transparentnosti žal še ne dosegamo. Je pa tam viden velik napredek pri vključevanju občanov v nastajajoče občinske proračune skozi postopke partipacitivnih priprav proračunov.

Oboje me zelo veseli. Verjamem namreč, da sta preglednost proračunov in možnost vpliva na njihovo oblikovanje dve od ključnih komponent, ki lahko povečata interes ljudi za javno delovanje in s tem morda tudi za povečano sodelovanje v demokratičnih procesih, še posebej na volitvah.

Spoštovani! Računska sodišča pomagajo parlamentu pri uveljavljanju njihovih pristojnosti za nadzor izvrševanja proračunov in upoštevanjem sprejete zakonodaje. Seveda ob vsem dolžnem spoštovanju neodvisnosti vrhovne revizijske inštitucije kot jo mednarodno opredeljuje Resolucija A/66-209 Generalne skupščine OZN ter limska? in mehiška deklaracija. Tu se dela na Evropskem računskem sodišču ne razlikujejo od dela na Računskem sodišču Republike Slovenije.

Z vsem znanjem in izkušnjami, tako na področju revizije, kot na področju praktičnega neposrednega izvrševanja proračuna ter s celotnim teoretičnem znanjem skozi poročila Računskega sodišča, pripombe na zakonska besedila, skozi objave v strokovnih člankih, skozi predavanja in delovanja skozi institucije civilne družbe že več kot 20 let dajem svoj prispevek k razvoju slovenske družbe. Verjamem, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami dam pomemben prispevek tudi na področju revizij izvajanja evropskega proračuna še posebej v času, ki je pred nami. Zaradi posledic pandemije COVID-19 in podnebnih sprememb so prihajajoča leta na področju evropskega proračuna namreč izjemno zahtevna.

Običajnemu večletnemu finančnemu okviru, ki je za obdobje 2021-2027 znaša dobrih 1.200 milijard evrov, se v tem obdobju pridružuje še načrt za okrevanje in odpornost Next generation EU v višini še dodatnih 800 milijard. V več kot 2.000 milijardni znesek evropskih sredstev, ta znesek bo nedvomno za delo Evropskega sodišča svojevrsten izziv, tako na področju pravilnosti kot na področju smotrnosti poslovanja. In pri soočenju s tem izzivom sem z vso odgovornostjo pripravljen sodelovati.

Hvala lepa.