Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj! Kot je povedal že predlagatelj, naše mnenje je precej obširno, zaradi tega, ker je predlog zakona sporen z vseh vidikov, ki jih mora Zakonodajno-pravna služba proučiti, tako na podlagi zakona o Državnem zboru kot Poslovnika Državnega zbora.

Predlog zakona gledamo z vidika ustavne skladnosti, pravno sistemskega vidika in nomotehničnega vidika. In vsi trije vidiki sov pisnem mnenju obširno navedeni. Najpomembneje je, da je po oceni Zakonodajno-pravne službe predlog zakona v neskladju z Ustavo, in sicer z vidika načel pravne države, enakosti pred zakonom, zlorabe zakonodajnega postopka in zakona kot oblike predpisa, hierarhije pravnih aktov, prepovedi retroaktivne veljave in tudi določb glede razmejitve pristojnosti in financiranja med lokalno samoupravo in državo.

Največ pripomb smo imeli s pravno sistemskega vidika, saj je po oceni Zakonodajno-pravne službe predlog zakona nekonsistenten z veljavnim pravnim redom, povzročena bo entinomija kot posledica medsebojne neusklajenosti zakonov, saj bosta, če bo ta predlog zakona sprejet, glede iste materije veljali dve različni ureditvi. Predvsem pa smo opozorili, da glede na materijo, ki se ureja s tem zakonskim predlogom, bi se morala reševati v kolektivni pogodbi. Kolektivna pogodba je pa za razliko od zakona in zakonodajnega postopka so njeni udeleženci popolnoma drugi, druga je stvarna pristojnost, drug je postopek in tako naprej. Zato ni sprejemljivo, da bi se mimo postopka sklenitve in uveljavitve kolektivne pogodbe za javni sektor kar z zakonom določilo, da za določene osebe velja ena sama določba kolektivne pogodbe. Zakonodajno gradivo ne pojasnjuje zakaj je potreben sprejem samostojnega zakona, zakaj se ne vključijo ti subjekti v kolektivno pogodbo za javni sektor ali pa cela materija v kolektivno pogodbo za dejavnost poklicnega gasilstva, tarifni del, ta velja ali v zakon o gasilstvu. To je toliko bolj pomembno, ker ta zakon ni zgolj enkratne narave. Njegove določbe so namreč oblikovane kot trajne. S tem, da se sklicuje na kolektivno pogodbo je treba opozoriti, da je tudi kolektivna pogodba večinoma trajne narave. Opozoriti je treba predvsem, da sicer dodatke za poklicne gasilce določa zakon o gasilstvu. Vendar pa ta zakon pri urejanju delovnopravnih vprašanj za poklicne operativne gasilce v poklicnem jedru prostovoljnih gasilskih enot in za poklicne gasilce v gospodarskih družbah, zavodih in organizacijah eksplicitno izvzema ureditev po kolektivni pogodbi javnega sektorja, kar pa želi vnesti ta predlog zakona. Zakonodajno-pravna služba je opozorila tudi, da se iz predlagane ureditve izpušča poklicne gasilce v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, kar je neskladno z vidika 14. člena Ustave. Izpušča se tudi ureditev za druge pripadnike sil za zaščito in reševanje, saj v določenem delu za poklicne gasilce velja tudi Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Nadalje se zastavlja vprašanje, ali niso posebnosti delovnih razmerij gasilcev že vključene v vrednotenje delovnih mest in bi jim torej ta dodatek sploh ne pripadal.

Do vseh teh vprašanj, ki smo jih navedli v pisnem mnenju, se zakonodajno gradivo ne opredeli, gre pa za vsebinsko presojo, ki presega zmožnosti in pristojnosti Zakonodajno-pravne službe.

Nadalje se je vprašanje zastavilo glede samega obsega zakonskega predloga. Gre namreč za to, da predlog zakona ureja tri vrste subjektov, poklicne gasilce, poklicne gasilce v operativnem jedru prostovoljnih gasilskih enot in pri njih zaposlene ter potem zaposlene pri gasilskih zvezah. Kdo so ti zaposleni, zakon ne določa, so pa to, kratko povedano, občinski javni uslužbenci. Zakonodajno gradivo ne ponuja nobenega razloga, zakaj se zakon razteza tudi nanje oziroma po drugi strani zakaj ne tudi na zaposlene pri gasilcih v poklicnih enotah. Podobno velja za gasilske zveze. Z vpogledom v Zakon o gasilskih zvezah gasilske zveze opravljajo predvsem organizacijske in strokovne naloge gasilstva in bi bilo treba njihovo delo v rizičnih razmerah tudi utemeljiti, posebej pa tudi pojasniti, kdo te zveze sploh sestavlja; če so to namreč poklicni gasilci, so verjetno te dodatke že dobili. Tudi sicer predlagatelj ni pojasnil, ali so poklicni gasilci že ta dodatek, do katerega so upravičeni po Kolektivni pogodbi za javni sektor, dobili ali ne.

Posebej smo pa opozorili, da so dodatki sestavni del plače in jih torej mora plačati delodajalec. Po Zakonu o gasilstvu je gasilstvo obvezna lokalna javna služba, torej je financer občina. Tu smo opozorili tudi na ustavno spornost glede razmejitve pristojnosti in financiranja.

Nadalje je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da predlog zakona ne prevzema vseh določb Kolektivne pogodbe za javni sektor, temveč samo eno točko, ne pa tudi odstavkov, ki z njo tvorijo celoto. Predvsem pa ne vključuje tudi razlage Komisije za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor. To bi bilo treba vse pojasniti.

Kot je povedal tudi predstavnik ministrstva, predlagatelj želi izplačilo dodatka urediti za nazaj, za leti 2020 in 2021. Glede na prepoved retroaktivnosti po ustavi je te razloge treba dodatno utemeljiti.

Z nomotehničnega vidika le na kratko: nepravilen je izraz »izplačilo«; nepojasnjeno je, kaj je to »delo v tujini«; ni popolnoma jasno, ali gre v zakonskem predlogu za napačne sklice na odstavke ali gre za določeno zaključeno celoto; ni jasno, kakšna je predlagana osnova za obračun; ni pojasnjeno, zakaj je določen drug minister oziroma njegov drug izraz. Navedla pa sem že, da je treba pojasniti, ali so poklicni gasilci že prejeli dodatek ali še ne.

Glede amandmajev zgolj na kratko. Seveda, nisem jih uspela pregledati, ker sem jih dobila minuto do dvanajstih. Vidim pa, da spreminjajo pet od šestih členov in naslov. Že v zvezi z naslovom bi rada opozorila, da se še vedno sklicuje na rizične razmere, čeprav nadaljnje besedilo govori zgolj o epidemiji. Glede gasilskih zvez sem opozorila, da je treba pojasniti, kdo jih sploh sestavlja, Zakon o gasilstvu o tem ne govori.

Nadalje, 1. člen je delno neskladen s poslovnikom, ki določa, da je treba v 1. členu določiti moško in žensko obliko kot enakopravno in nadalje uporabljati okrajšavo.

Glede 2. člena je neustrezen izraz »področna zakonodaja, ki ureja gasilstvo«, verjetno je tu mišljen samo Zakon o gasilstvu in tako se mora tudi dikcija glasiti.

Navajanje, da sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, je odveč. Potem, v tretjem odstavku, tretji odstavek, ki opredeljuje, kaj so nevarni pogoji, to bi mogla preverit, ali je to sploh potrebno. V četrtem odstavku, ki govori o delodajalcu, je treba pojasnit, kdo je delodajalec za gasilske zveze. 3. člen je zgleda v redu. 4. člen, nomotehnični vidik, to se lahko kasneje popravi, še vedno se pa v obrazložitvi sklicuje na zasledovanje javnega interesa in dosego cilja enakopravnosti med gasilci. Mi smo že, Zakonodajno-pravna služba, je že sicer opozorila, da je treba navesti, med kom se sploh cilja na to enakopravnost in da so ponovno izpuščeni gasilci v gospodarstvu.

Toliko zaenkrat, bi pa potem še, če bo treba.

Hvala.