Hvala, gospod predsednik. Spoštovane članice in člani odbora.

Naj uvodoma poudarim, da vlada Predloga zakona o izplačilu dodatka za delo v rizičnih razmerah poklicnim gasilcem in zaposlenim v prostovoljnih gasilskih enotah in gasilskih zvezah ne podpira, kar je v mnenju, ki ste ga prejeli, tudi pojasnjeno. Naj navedem samo najpomembnejše razloge za takšno stališče vlade. Najprej bi izpostavil, da so v kratkem predvidena pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o drugačni in bolj pravični ureditvi tega dodatka. Zato je interventni zakonski poseg na področju urejanja sistema plač v javnem sektorju pred zaključkom pogajanj neprimeren. Za razliko od sedaj veljavne ureditve dodatka za delo v rizičnih razmerah, kot ga opredeljuje 11. točka prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor, na podlagi katere je višina tega dodatka odvisna od osnovne plače javnega uslužbenca, izhodišča za pogajanja vključujejo nadomestitev sedanjega dodatka z dodatkom, izraženim v nominalnem znesku in ne v odstotku od urne postavke osnovne plače. Po proučitvi predloga zakona ugotavljamo podobno kot Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, da je že v 14.a členu Zakona o gasilstvu, in sicer v sedmem odstavku določeno, da poklicnim gasilcem za delo v posebnih pogojih dela, kot so delo v delovnem času, ki je za poklicne gasilce manj ugoden, delo v manj ugodnih pogojih dela, nevarnostih ali s posebnimi obremenitvami, pripadajo posebni dodatki v skladu s splošnimi predpisi. Lokalne skupnosti, v katerih so ustanovljena prostovoljna gasilska društva s poklicnim jedrom oziroma so poklicna jedra organizirana pri gasilski zvezi, bi po našem mnenju lahko to uredila na podlagi obstoječe zakonodaje in tako ločen zakon o izplačilu dodatka za delo v rizičnih razmerah za zaposlene v poklicnih jedrih prostovoljnih gasilskih društvih in zvezah ni potreben. Po podatkih, s katerimi razpolagamo oziroma smo si jih pridobili, je kar nekaj lokalnih skupnosti, v katerih so ustanovljena prostovoljna gasilska društva s poklicnim jedrom, našlo rešitve za izplačilo dodatkov v okviru obstoječe zakonodaje. V prehodnih določbah predloga zakona je predvideno določanje pravice do dodatka za delo v rizičnih razmerah tudi za nazaj, in sicer za primer razglašene epidemije v letih 2020 in 2021. Ob tem bi opozorili na retroaktivnost predlaganega zakona, ki zahteva temeljitejšo obrazložitev dopustnosti za retroaktivno veljavnost. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je namen predloga zakona dodeliti upravičenost do dodatkov zgolj za razglašeno epidemijo koronavirusa v letih 2020 in 2021 ali tudi za morebitne druge rizične razmere, ki bi kadarkoli nastale v prihodnosti. Nadalje je v zakonu navedeno, da sredstva za financiranje navedenih dodatkov zagotovi proračun Republike Slovenije. Glede na to, da so načini financiranja tako javnih kot tudi prostovoljnih organizacij različni, ne moremo soglašati z določbo, da sredstva za financiranje navedenih dodatkov posebej zagotavlja državni proračun Republike Slovenije. Na koncu naj poudarim, da se zavzemamo za izboljšanje stanja na področju gasilstva, ki se izvaja v javnem interesu, vključno z izboljšanjem statusa in pravic vseh poklicnih gasilcev, ki izvajajo javno gasilsko službo, ne glede na to ali so zaposleni v javnem gasilskem zavodu ali v poklicnem jedru prostovoljnega gasilskega društva oziroma gasilske zveze, za kar je bilo v mandatu te vlade sprejeto vrsto rešitev, predvsem v okviru tako imenovanih PKP zakonov. Zaradi vseh nedorečenosti in pomanjkljivosti pa zakona ne moremo podpreti. Bo pa Ministrstvo za obrambo proučilo možnost, da se problematika, ki jo izpostavlja predlagatelj bolj natančno zapiše v sistemskem zakonu, to je v noveli zakona o gasilstvu, ki je na ministrstvu v zaključni fazi priprave. Hvala lepa.