Naj, potem preidem k sami predstavitvi.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci tudi predstavniki pravosodnih organov in drugi prisotni!

Pred vami je predlog sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika. Ne gre za zelo obsežne spremembe in dopolnitve po količini, po vsebini pa posegajo na številna različna področja, saj je bil osnovni razlog za pripravo predloga zakona dopolnitev slovenskega kazenskega, materialnega prava v skladu z mednarodnimi standardi se pravi gre za uskladitev z številnimi direktivami EU in konvencijami. Spremembe in dopolnitve v predlogu novele Kazenskega zakonika se torej nanašajo predvsem na uskladitev z nekaterimi konvencijami Sveta Evrope in organizacijo Združenih narodov. Pri nekaterih gre za odpravo manjših pomanjkljivosti pri prenosu pri drugih pa za novejše konvencije, ki jih je Republika Slovenija že podpisala, pred ratifikacijo pa je potreben prenos v notranji pravni red. V tem delu predloga zakona, ki ga danes obravnavamo prinaša pomembne spremembe in dopolnitve že obstoječih kaznivih dejanj pa tudi nekatera nova kazniva dejanja na področju zatiranja terorizma, trgovine s človeškimi organi in s ponarejenimi zdravili in drugimi medicinskimi izdelki. Predlog prav tako dograjuje ureditev v zvezi s prepovedanimi ravnanji v športu in v zvezi z uničevanjem svetovnem kulturne dediščine ter določa novo kaznivo dejanje prisilnega izginotja. Spremembe in dopolnitve v predlogu novele Kazenskega zakonika se prav tako nanašajo na prenos nekaterih direktiv Evropske unije, kjer gre prav tako pri nekaterih za odpravo manjših pomanjkljivosti prenosa pri drugih pa za dokaj sveže direktive, kar pomeni izboljšanje kazenskopravne ureditve, nedovoljenih posegov v informacijske sistem, nadgradnjo kazenskopravne obravnave zlorab trga finančnih instrumentov in ponarejanja denarja ter prinašajo boljšo zaščito pred goljufijami z negotovinskimi plačilnimi sredstvi. Nekaj sprememb predloga novele Kazenskega zakonika pred nami je oblikovanih na podlagi predlogov za izboljšavo obstoječe ureditve. V okviru prvega sklopa predlog novele dopolnjuje kaznivo dejanje financiranje terorizma po 109. členu Kazenskega zakonika v skladu z ratificirano mednarodno Konvencijo o zatiranju financiranje terorizma ter priporočili pristojnega odbora Sveta Evrope tako imenovan Moneyval. Predlagana dopolnitev je eden od razlogov, zaradi katerih je sprejem predloženega predloga novele Kazenskega zakonika nujen. V skladu s pravili petega kroga ocenjevanja Odbora Moneyval bi morala Republika Slovenija inkriminacijo dotičnega kaznivega dejanja dopolniti do zasedanja, ki bi moralo potekati decembra lani. Glede na vse predstavitve in druge težave, zaradi pandemije pa je bilo naše tretjo poročilo o napredku prestavljeno in sprejeto na virtualnem zasedanju Odbora Moneyval letos aprila. Ker je Slovenija dobila odlok za sprejem priporočila do poročanja aprila drugo leto sicer bodo pa sledili ukrepi, zaradi neizpolnitve priporočila. Predlog novele Kazenskega zakonika, ki ga danes obravnavamo vsebuje tudi dopolnitev kazenskega materialnega prava v okvir kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje v skladu s pomembnima novima konvencijama Sveta Evrope. In sicer predlog novele vsebuje novo kaznivo dejanje, trgovine z deli človeškega telesa, spolnimi celicami, krvjo in komponentami krvi izven kaznivega dejanja trgovine z ljudmi ter dopolnitev 181. člena Kazenskega zakonika, ki določa kaznivo dejanje nedovoljene presaditve delov človeškega telesa in spremembo človeškega agonoma. Gre za uskladitev s konvencijo Sveta Evrope proti trgovini z človeškimi organi, ki ga je Svet Evrope sprejel leta 2015 Slovenija pa jo je že podpisala. Pred ratifikacijo pa so potrebne še omenjene spremembe zakonika. Prav tako predlog novele dopolnjuje kaznivo dejanje v zvezi s škodljivimi sredstvi za zdravljenje po 183. členu Kazenskega zakonika in vsebuje novo kaznivo dejanje proizvodnje in prometa s ponarejenimi sredstvi za zdravljenje, s čimer se zakonodaja usklajuje s konvencijo Sveta Evrope o ponarejanju medicinskih izdelkov in podobnih kaznivih dejanj, ki ogrožajo javno zdravje. Gre prav tako za novejšo konvencijo, v zvezi s katere so pred ratifikacijo potrebne navedene spremembe in dopolnitve Kazenskega zakonika. V predlogu novele Kazenskega zakonika tudi v skladu z ratificirano mednarodno konvencijo proti uporabi nedovoljenih snovi v športu dopolnjujemo obstoječa kazniva dejanja v zvezi z drogami in nedovoljenimi snovmi v športu po 186. in 187. členu tako, da bodo od sedaj inkriminirani tudi ponujanje in izvajanje nedovoljenih postopkov v športu kot je na primer krvni doping ter dopolnjujemo 212. člen Kazenskega zakonika s tem, da se v skladu s konvencijo Sveta Evrope o prirejanju rezultatov športnih tekmovanj inkriminira tudi prirejanje rezultatov športnih tekmovanj. Obravnavana novela vsebuje tudi manjše dopolnitve 218. in 219. člena Kazenskega zakonika, zaradi ratifikacije konvencije Sveta Evrope o kaznivih dejanjih v zvezi s kulturnimi dobrinami. S predlogom novele Kazenskega zakonika predlagamo tudi dopolnitve, ki so potrebne za uskladitev in ratifikacijo mednarodne Konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem. Državni zbor je na oktobrski seji prejšnji sprejel Zakon o ratifikaciji navedene konvencije, zato je pomembno, da je čim prej sprejeta tudi ta novela Kazenskega zakonika, ki določbe konvencije, ki se nanašajo na kazensko materialno pravno prenaša v slovenski pravni res. In sicer gre za prilagoditev kaznivega dejanja hudodelstva zoper človečnost po 101. členu Kazenskega zakonika, dopolnitev poveljniške odgovornosti po 104. členu Zakonika in kaznivo dejanje prisilnega izginotja v okvir kaznivega dejanja ugrabitve po 134. členu Zakonika. Med direktivami katere predlog novele Kazenskega zakonika prinaša v naš pravni red izpostavljam Evropsko direktivo napadnih na informacijske sisteme iz leta 2013. Ta je v Kazenski zakonik že implementirana. Potrebni pa so manjši popravki predvsem v delu nekaterih moram reči prenizko predpisanih kazni za kazniva dejanja iz 221., 237. in 306. člena, zato Evropska komisija proti Sloveniji začela postopek z opominom. Ta je za enkrat prekinjen, saj smo Evropsko komisijo obvestilo, da zakonodajni postopek v zvezi s predlogom Kazenskega zakonika trenutno poteka. Ostale direktive podrobno navedene v uvodnih obrazložitvah predloga zakona se nanašajo na goljufije, na škodo finančnih interesov Evropske unije, kazenske sankcije za zlorabo trga finančnih instrumentov, ponarejanje evra ter boj proti goljufijam z negotovinskimi plačilnimi sredstvi. Večinoma gre za manjše spremembe in dopolnitve že določenih kaznivih dejanj v Kazenskem zakoniku. V zvezi s predlaganimi spremembami in dopolnitvami 132. in 135. člena Kazenskega zakonika, ki določata kaznivi dejanji prisiljena in grožnje naj spomnim, da sta Odbor Državnega zbora za pravosodje ter Odbor Državnega zbora za notranje zadeve, javno pravo in lokalno samoupravo na skupni nujni seji dne 19. 2. 2021 ob obravnavi točke dnevnega reda Stopnjevanje sovražnosti, izključevanja ter napadov proti posameznikom in organizacijam na podlagi njihovih vrednot prepričanja ali svetovnega nadzora sprejela nekaj sklepov. S petim sklepom sta odbora predlagala Ministrstvu za pravosodje dopolnitev obstoječega kaznivega dejanja, grožnje na način, da se grožnje s smrtjo predsedniku države Republike Slovenije, predsedniku Vlade Republike Slovenije, predsedniku Državnega zbora, predsedniku Državnega sveta, ministrom, poslancem Državnega zbora, državnim svetnikom, ustavnim sodnikom in drugim državnim funkcionarjem ter njihovim družinskim članom preganjajo po uradni dolžnosti brez predloga oškodovanca. Predlog zakona s predlagano dopolnitvijo tretjega odstavka 135. člena Kazenskega zakonika v zvezi z načinom pregona kaznivega dejanja, grožnje izrecno sledi navedenemu sklepu obeh odborov dopolnitev 132. člena pa je po smislu povezana z navedenim sklepom in prisiljena z namenom ustrahovanja širi na vse uradne osebe. Glede predlogov pristojnih organov za izboljšavo Kazenskega zakonika izpostavljam, da novela Kazenskega zakonika vsebuje ustreznejšo določitev roka za odločitev sodišča v novem sojenju po razveljavitvi pravnomočne sodbe na podlagi izrednega pravnega sredstva ali ustavne pritožbe. Rok za novo sojenje se ob ustreznem upoštevanju predlogov Vrhovnega sodišča in Vrhovnega državnega tožilstva podaljšuje iz največ 2 let na največ 5 let. S tem se ta rok prilagaja teži in zapletenosti kazenske zadeve tudi upoštevajoč odločbo Ustavnega sodišča, ki je kot način izvršitve za novo sojenje v prekrškovnem postopku določilo rok 2 let. Prav tako je odraz predloga iz prakse tudi preoblikovanja kaznivega dejanja povzročitve stečaja z goljufijo ali neresnim poslovanjem v kaznivo dejanje oškodovanja upnikov z goljufijo ali neresnim poslovanjem. Gre za pojmovno in vsebinsko uskladitev inkriminacije s področno zakonodajo. Pomembno je tudi, da bo kaznivo dejanje določeno z opredelitvijo prepovedane posledice pri krajšanju upnikov in sami povzročitvi stečaja.

Priložnost uvodne predstavitve predloga zakona izkoriščam tudi za zahvalo Zakonodajno-pravni službi za strokovno, skrbno pripravljeno mnenje, ki je kot vedno dobra priložnost za izboljšave predlaganih sprememb in dopolnitev ter razmislek o njihovi ustreznosti. Glede na navedeno tudi amandmaje koalicije, ki so pripravljeni na podlagi tega mnenja ocenjujem kot ustrezne in kot take jih kaže podpreti. Glede mnenj službe, ki se ne odražajo v amandmajih pa upam, da smo na ministrstvu pripravili zadovoljujoča pojasnila.

Zaključno ocenjujem, da predlog novele Kazenskega zakonika prinaša spremembe na vsebinsko zelo različnih področjih urejanja, kar je bil tudi eden od razlogov za dlje časa trajajoče postopke priprave in usklajevanja predloga zakona upoštevajoč tudi predstavljeno nujnost nadaljevanja postopka sprejemanja predloga novele, zaradi postopkov Evropske komisija in priporočil Sveta Evrope. Poslanke in poslance prosim za podporo predlogu zakona.

Toliko za enkrat in hvala za pozornost.