Hvala za besedo, gospa predsednice odbora.

Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!

Prvega oktobra smo praznovali mednarodni dan starejših in pa poznamo tudi svetovni dan starih staršev in starejših, ki se praznuje 25. julija, kar kaže na to, da cel svet celo dvakrat na leto želi poudariti, da starejši predstavljajo nepogrešljiv del naše družbe in s sklicem današnje nujne seje želimo izpostaviti njihovo vlogo in pomembnost tudi pri našem delu. Starejši so z delom svojih rok soustvarjali našo državo in prispevali k blaginji, v kateri živijo današnje delovno aktivne generacije, mladi in otroci. Zato do imenovanja 14. Vlade Republike Slovenije, 13. marca 2020, sprejemamo zakonodajne spremembe in ukrepe za izboljšanje gmotnega in splošnega položaja starejših, ter za ureditev ustrezne oskrbe, potem, ko starejši ne zmorejo več samostojno skrbeti zase. Želimo namreč, da v jeseni svojega življenja, vsi starejši živijo dostojno.

Naj povem štiri glavne sklope naših ukrepov. Prvi je skrb za starejše med epidemijo Covid-19 in v prvem letu aktualne vlade smo se ukvarjali predvsem z reševanjem Covid epidemije in tudi ukrepi so bili povezani predvsem s preprečevanjem posledic epidemije. Na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, so bili tako sprejeti različni ukrepi, med katerimi sta bila dva ukrepa namenjena zgolj upokojencev oziroma prejemnikom pokojnin. Prvi ukrep je bil izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za uživalce pokojnin in invalidskih nadomestil. V prvem valu, izplačilo je bilo 30. aprila 2020, je bil izplačan solidarnostni dodatek s skupnim finančnim učinkom 66 in pol milijona evrov. V drugem valu, izplačilo je bilo 11. januarja 2021, pa je bil izplačan solidarnostni dodatek s skupnim finančnim učinkom 67 milijonov evrov. Drugi interventni ukrep je bil izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za prejemnike poklicnih pokojnin, v prvem valu, je bil izplačan solidarnostni dodatek s finančnim učinkom 11 tisoč 170 evrov, v drugem valu pa dodatek s finančnim učinkom 11 tisoč 460 evrov.

V letu 2020 se je izvedel javni razpis za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalcev zaradi epidemije Covid-19 in zmanjševanju njenih posledic, na podlagi katerega, se v obdobju 2020 do 2021, financira 17 projektov, od katerih jih 10 naslavlja specifične potrebe starejših. Omenjeni projekti razvijajo različne pristope, s katerimi naslavljajo novo nastale potrebe starejših zaradi epidemije Covid-19 in sicer, psihosocialno svetovanje in podpora, ozaveščanje in informiranje, terensko delo in zagotavljanje konkretne podpore uporabnikom. Ključni si cilj vseh projektov je usmerjanje in spodbujanje socialne vključenosti in opolnomočenje starejših in tudi drugih ranljivih skupin.

Drugi sklop sprememb so sistemske spremembe na področju pokojnin in skrbi za starejše, saj smo v preteklem letu in pol sprejeli več novel, ki popravljajo krivice na področju pokojnin, nekaj zakonov in novel v zvezi s starejšimi in njihovo oskrbo, pa v Državnem zboru trenutno še čakajo na obravnavo. Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju je prinesel rešitve za vključitev dokupljene dobe po predhodno veljavni zakonodaji, v pokojninsko dobo brez dokupa in odločitev, da se kmetom, ki so pretekli vplačevali prispevke v enaki višini, kot je bila predpisana za širši obseg pravic, ampak so imeli priznane pravice samo za ožji obseg pravic in se je uskladil njihov status na način, da so bili zavarovani za širši obseg pravic, kar pomeni, da bodo njihove pokojnine višje, ravno tako pa bodo upravičeni do vseh pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Naslednja sprememba Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je prinesla skrajšanje prihodnjih(?) obdobij za dvig odmernih odstotkov, kar je deloma začela že tako imenovana mini pokojninska reforma leta 2019. Po njej se odmerni odstotki za ženske niso več zniževali, hkrati pa je predpisala dvig odmernih odstotkov za moške v prehodnem(?) obdobju 6 let. Namesto leta 2025, kot je bilo prvotno predvideno, se bodo višji odmerni odstotki za moške v višini 63,5 odstotka, v celoti uveljavili že v letu 2023. Odmerna lestvica po spolu pa bo tako izenačena. Zaradi hitrejšega zviševanja odmernega odstotka, se bodo s prihodnjim letom zvišale vse pokojnine. Določena je tudi nova višina najnižje pokojnine in sicer, s 1. majem 2021 se je na 260 evrov zvišala že zagotovljena pokojnina za posameznike, ki so se upokojili s tako imenovano polno pokojninsko dobo, pri čemer se bo še naprej usklajevalo enako, kot druge pokojnine. Novela je prinesla tudi nov institut zagotovljene invalidske pokojnine, ki se v letu 2021 določi v višini 41 % najnižje pokojninske osnove. To je 388,54 evrov in se nato usklajuje na enak način, kot pokojnine.

Tretja sprememba ZPIZ-a ponovno uvaja pravico do invalidnine tudi za tiste zavarovance, pri katerih je telesna okvara posledica poškodbe zunaj dela in bolezni. Naj tukaj omenim tudi dolgotrajno oskrbo, saj smo v postopek sprejemanja v Državni zbor po skoraj dveh desetletjih neuspelih poskusov prvič vložili Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in veseli me, da smo včeraj brez glasu proti, s 45 glasovi za, potrdili predlog zakona in tako nadaljujemo z nadaljnjo obravnavo prepotrebnega zakona.

Že vse od leta 2002 se namreč pripravlja krovni zakon, ki bo celovito in sistematično urejal področje dolgotrajne oskrbe. V zadnjih dveh desetletjih je bilo pripravljenih 5 predlogov Zakona o dolgotrajni oskrbi, pri čemer je prvi nastal pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, drugi pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije, tretji v okviru skupnosti socialnih zavodov Slovenije, četrti in peti pod okriljem Ministrstva za zdravje. Zadnji predlog, Ministrstva za zdravje, ki je bil dan v javno razpravo leta 2020, pa je plod sodelovanja različnih deležnikov, od ministrstev do strokovnih združenj, posameznikov in uporabnikov obstoječih ureditev s področja dolgotrajne oskrbe in njihovih svojcev, ki že desetletja opozarjajo na nujnost sistemske ureditve tega področja.

Za dolgotrajno oskrbo se v okviru postavk Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ter Ministrstva za zdravje, k predlogu sprememb proračuna za leto 2022, skupaj namenja skoraj 150 milijonov evrov, v predlogu proračuna za leto 2023 pa 175 milijonov evrov. V sredo pa smo s 50 glasovi in prav tako tudi brez glasu proti, izboljšali Zakon o osebni asistenci, ki na pravičnejši in ustreznejši način ureja že vzpostavljen sistem osebne asistence. Z zasebno asistenco imajo možnost pomoči tudi starejši, pri katerih je invalidnost nastopila pred 65. letom starosti in sicer, pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih zaradi invalidnosti ne morejo izvajati sami, a jih vsakodnevno potrebujejo doma in tudi zunaj doma, da lahko živijo neodvisno in aktivno ter so enakopravno vključeni v družbo.

Prav tako je v Državni zbor vložen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki prinaša rešitve za štiri skupine upravičencev do pokojnine in sicer za očete, ki želijo uveljavljati dodatni odmerni odstotek zaradi skrbi za otroke, če mati ne izpolnjuje pogojev za pridobitev predčasne starostne ali invalidske pokojnine in s tem soglaša. Prejemniki vdovskih in družinskih pokojnin, ki so pravico pridobili po umrlem kmečkem zavarovancu za ožji obseg pravic, pred 1. 1. 2021, saj se jim bo pokojnina na novo odmerila na podlagi vloge. Prejemniki vdovskih in družinskih pokojnin, ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so te pravice pridobili pred 1. 6. 2021. Tem se bodo pokojnine na novo odmerile po uradni dolžnosti, ob upoštevanju višjih zneskov najnižje predčasne starostne in invalidske pokojnine po ZPIZ-2I. Kmečke zavarovance, pretežno zavarovane za ožji obseg pravic, ki so dosegli polno pokojninsko dobo, saj se bo po predlogu določila nova višina najnižje pokojnine zanje, v višini 41 % najnižje pokojninske osnove, ki je trenutno 388,54 evrov, ki se bo pozneje usklajevala na enak način, kot pokojnine.

Pomembna novost za starejše v zadnjem letu in pol so tudi brezplačen vozovnice v javnem potniškem prometu in kljub izzivom epidemije Covid-19, je Ministrstvo za infrastrukturo uspelo najprej s 1. julijem 2020 urediti vse potrebno za izvedbo brezplačnih vozovnic med krajevnim javnim potniškem prometu po vsej državi in sicer, za upokojence, imetnike invalidske evropske kartice, vojne veterane in starejše od 65. let. S 1. oktobrom 2021, pa je ministrstvo tem upravičencem omogočilo še javni brezplačni mestni prevoz po Ljubljani in Mariboru. Na ministrstvu načrtujejo, da bodo enako omogočili tudi tistim, ki prebivajo v drugih občinah, z vzpostavljenim mestnim prevozom. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa se v zvezi s starejšimi in digitalizacijo, ob upoštevanju nacionalnih razmer in potreb, ki jih je nakazala pandemija Covid-19, pripravljajo tudi na črpanje evropskih sredstev. Največji trenutni projekt na področju digitalizacije naslavlja izzive s področja zagotavljanja varnih razmer v domovih za starejše in učinkovitejšega sprejemanja izvajanja storitev in administrativne razbremenitve zaposlenih. Za ta projekt digitalizacije v domovih za starejše je za naslednji dve leti predvidenih približno 6 milijonov evrov, v okviru instrumenta React-EU, v sedanjem operativnem programu evropske kohezijske politike 2014-2020.

Tretja skupina ukrepov se navezuje na boljši gmotni položaj upokojencev, saj Vlada poleg sistemske redne uskladitve pokojnin leta 2021, ko so se pokojnine dvignile za 2,5 odstotka, mesec prej v decembru 2020, izvedla tudi dodatno, izredno uskladitev pokojnin, v višini dveh odstotkov. Zavarovancem, ki so pridobili pravico do invalidske pokojnine, tako tistim, ki imajo že uveljavljene pokojnine, kot tudi na novo upokojenim, se od 1. maja 2021 dalje zagotovi tudi najnižja invalidska pokojnina v znesku, ki se v letu 2021 določi v višini 41 % najnižje pokojninske osnove in se nato usklajuje na enak način kot pokojnine.

Dodati je še potrebno, da se je v letu 2021 zvišala urna postavka za opravljanje začasnega in občasnega dela upokojencev in najvišji skupni dovoljeni dohodek iz tega naslova. Do zvišanja je prišlo zaradi zvišanja minimalne plače. Znesek z urne postavke 5,05 evrov se je zvišal na 5 in pol evra, najvišji dovoljeni dohodek pa na 8 tisoč 235,53 evrov. Uskladitev navedenih zneskov za leto 2021 določa odredba o višini urne postavke in višini dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev, ki določa, da najnižja urna postavka znaša 5,5 evra, najvišji dovoljeni dohodek pa 8 tisoč 235 evrov. Višino urne postavke in letnega dohodka določi minister, pristojen za delo in jo objavi v Uradnem listu.

Četrti, dolgo časa spregledan ukrep, pa so pospešena gradnja domov za starejše. Področje oskrbe starejših je na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti postavilo na prioritetno mesto, kar kažejo tudi zagotovljena sredstva za investicije v domove za starejše, v letih 2021 in 2022, v skupni višini 30 milijonov evrov in pa tudi 93 milijonov nepovratnih namenskih sredstev, za večjo kakovost bivanja starejših in dodatna sredstva v višini 59 milijonov evrov za izgradnjo 850 dodatnih mest v domovih za starejše. V sklopu proračunskih postavk na MDDSZ se je v obdobju do leta 2020 pričela oziroma se pripravlja gradnja najmanj petih domov, kot je tudi dogovorjeno v koalicijski pogodbi. MDDSZ še ni objavilo, katerih domov, je pa že znano, da se bosta začeli oziroma se bosta nadaljevali gradnja v Osilnici in v Vrtojbi. Gre za velik napredek po več kot desetletju, ko se v Republiki Sloveniji ni zgradil niti en dom starejših. Februarja 2021 so bile na javnem razpisu podeljene tudi koncesije za lokacijo Vrtojba 150 mest, za lokacijo Gornji Grad 48 mest, Velika Polana 16 mest, Ruše 150 mest, Šentjernej 150 mest, Mislinja 150 mest, Šenčur 157 mest, Kranjska Gora 30 mest, Koper 214 mest, Štore 70 mest, Hajdina 150 mest. Skupaj je bilo tako podeljenih tisoč 285 mest v domovih za starejše. Nato je bil objavljen še dodaten razpis za koncesije z rokom za prijave do 30. 9. 2021 in rezultati za to zaenkrat še niso znani.

Toliko zaenkrat. Hvala.