Hvala lepa za besedo.

Ja, seveda gre za, poleg državnega proračuna za najpomembnejšo blagajno v sektorju država, kajti, glejte, v letu 2019 že presega 5 milijard in pol, v letu 2020 pa že 5,8 milijard virov oziroma na drugi strani obveznosti.

Na drugi strani gre vsekakor pokojninska blagajna za dolgoročno najpomembnejšo obvezo tako za vlado kot za Državni zbor, da dolgoročno vidimo, kako bo pokojninska blagajna vzdržna. Zato so ti podatki, ki so jih dobili, seveda za obdobje 10-ih let, zelo pomembna postavka, da bomo tudi za naprej vedeli, kam zadeve grejo. Zato bi jaz mogoče še kakšno vprašanje. Zdaj sicer je bilo zelo izčrpno podano, sem mogoče tudi kakšno zadevo preslišal.

Seveda je težko zdaj samo na leto 2019 in 2020 iz teh številk razbrati, kam grejo te trendi, predvsem zaradi te epidemije, ki nas je doletela potem v letu 2020. Ampak kljub temu je zanimivo, da zaposleni v pri pravnih osebah se povečujejo tudi pri zasebnikih, zaposleni pri zasebnikih pa se zmanjšujejo. Zdaj zadeva je takšna, tale problem bi želel izpostaviti. In tudi glede na to, da spremljate dnevno in za daljše obdobje. Vemo, da po tej krizi po letu 2008 oziroma 2009, kjer je pač ta brezposelnost bila na najnižji ravni, se zdaj vsa leta povečuje, tudi v letu 2020. In ta trend je zanimiv iz tega vidika. Zaposleni pri pravnih osebah imajo načeloma višje plače in seveda potem tudi višje prispevke oziroma več priliva v pokojninsko blagajno, če se osredotočimo samo na to. Vemo pa, da pri zasebnikih, predvsem zasebnikih, to se pravi samostojni podjetniki, pa nekako nižje te prispevke oziroma nižje osnove, iz katerih potem ti prispevki prihajajo. Zato me mogoče kakšno dodatno vašo opazko, kaj nam sledi iz tega v prihodnosti. Vemo pa še ta problem, da prekarno zaposlovanje skupaj zasebnikom ni prioriteta in da tu je problem, s katerim se soočamo v bodoče. In kam ta trend po vaše gre? Zdaj seveda leto 2020 in tudi zdaj, ko smo v letu 2021, nam sicer neke stvari kažejo, ampak to niso neke trdne osnove zaradi te epidemije in po svoje, bom rekel, nekako malo nerealno obnašanje trga na tem področju.

Zdaj, če bi postavil še eno tako konkretno vprašanje. Sprejeli smo seveda ta zakon, da lahko delamo dlje. In v tem smislu smo potem rekli 40 %, vsi zaposleni, ki delajo dlje, 40 % pokojnine dobivajo. Kaj iz te analize, zdaj ko jo poznate, kaj to pomeni za davčno blagajno? To se pravi, ljudje delajo, plačujejo polne prispevke, na drugi strani pa te pokojnine 40 %. Ali je to za blagajno plus oziroma v kakšni višini? In kaj se pričakuje v bodoče. Ta analiza nam je pomembna za naprej. Jaz upam, da lahko sprašujem tudi v takem smislu, da ne gremo samo strogo iz proračunskega vidika in pa tudi revizije, ki se seveda osredotoča predvsem na tisto leto.

In pa kot tretje vprašanje, če dovolite bolj v enem takem smislu. Poznava problem M4 obrazca, ne? In iz tega bi želel zdaj, ko je to obdobje za nami, kaj je tu likvidnostni vpliv na blagajno. Ker smo pač s tistim 134.a člen rešili problematiko vseh teh, ki za določeno obdobje niso imeli priznane pokojninske dobe. Koliko teh, bom rekel, ki že so prišli zdaj na zavod, na ZPIZ, že uživa ta del, da je to pridobilo oziroma koliko jih še pričakujete? To je verjetno malo težko vprašanje, ampak ta rešitev je dana. In pa mogoče še iz tega vprašanje, koliko je ZPIZ na eni strani in pa gospodarstvo razbremenjeno zaradi tega, ko ste ugotovili, da M4 obrazec ni več potreben, oziroma kako ste te evidence nadomestili. Ali je pri tem prišlo do racionalizacije oziroma to besedo, ki jo zdaj tako opevamo, ali je to vpliv na debirokratizacijo, da učinek, da ste potem ugotovili, da M4 obrazec ni potreben več?

Toliko. Hvala lepa.