Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Lep pozdrav poslankam in poslancem Državnega zbora in ostalim prisotnim.

Dve različni leti, se pravi, če gledamo leto 2019, predcovidno in potem 2020, ko smo, se pravi, kaj nam je znano vsem. 2019 je bilo res odlično leto, odlično leto. Glede statističnih podatkov pa bomo tudi, ko jih bom povedal, pa jasno ne vseh, ker je drugače letno poročilo, obe zelo obsežni. So statistični podatki ravno zaradi interventnih ukrepov, ki so bili v času Covida, tudi zelo dobri in spodbudni. Zavod je v letu 2019 in 2020 vse zakonske in druge obveznosti do zavarovancev in uživalcev pravic izpolnjeval nemoteno, saj je vse leto posloval likvidno. Kljub epidemiji Covid-19 je v letu 2020 kot edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se pravi v obeh letih dosegel in presegel večino načrtovanih ciljev. Poslovno leto 2019 je zavod sklenil z izravnanimi, zakonsko zahtevanimi izravnanimi prihodki in odhodki v višini nekaj nad 5,5 milijard, v letu 2020 pa nekaj, malo manj kot 5,9 milijarde evrov. Zelo pomembna je struktura prihodkov zavoda, kjer dejansko vidimo, kakšna je, bomo rekli, tudi gospodarska situacija. In v letu 2019 je bila v strukturi prihodkov kar 81 % od prispevkov. Če pogledamo tisto najslabše leto 2013, je bilo samo 66,1. V letu 2020 78,5, tudi zelo dobro. Ampak iz podatkov, ki jih bom zdaj povedal, koliko pa je bilo potrebno zagotoviti iz državnega proračuna, se mogoče pa slika malo razlikuje. V letu 2019 je bila tekoča obveznost iz državnega proračuna dobrih 246 milijonov evrov, dodatna obveznost dobrih 672 milijonov. In če pogledamo na zadnjih 20 let, je bilo, bomo rekli, odstotkovno najmanj, kar je dal državni proračun za dodatno obveznost iz proračuna. Skupaj 918,4 milijona evrov. V letu 2020 pa je državni proračun zagotovil skoraj 1,7 milijarde evrov. 543 milijonov, se pravi za pokrivanje prispevkov, kjer je z interventnimi ukrepi država vstopila in so se te, se pravi ta sredstva knjižila direktno na prispevke. Zato je tudi tisti odstotek 78,5 tudi ugoden. Bil je, se pravi, 67,1 milijona evrov za enkratni solidarnostni dodatek, potem pa za tekočo obveznost 270 milijonov in za dodatno obveznost 815 milijonov. Če pogledamo tekočo in dodatno obveznost, milijardo 86 milijonov, kar je 168 milijonov več kot v letu 2019. Še enkrat pa, se pravi struktura iz državnega proračuna je drugačna kot v preteklih letih ravno zaradi Covida, da se je dejansko zagotavljalo, bomo rekli, tudi število zavarovancev delovnih mest. V BDP, se pravi so odhodki zavoda predstavljali v letu 2019 11,39 %, v letu 2020 12,57. Večkrat tudi so vprašanja, zakaj nima tudi v Sloveniji 14 % tako za pokojnine, kot jih ima Avstrija. Zdaj smo se dejansko približali, se pravi se je ta odstotek dvignil. Ampak zaradi česa? Zato, ker se je BDP znižal za 5,5 %. Zavarovanci v letu 2019 960 tisoč 755, kar je rast napram preteklemu letu 2, 3,3 %(?). V letu 2020 je drugačna metodologija, če bo kdo gledal, potem naj vas ne zmoti, 958 tisoč in tudi rast 0,5 %. Ko sem pri zavarovancih, pa bom skočil, bom rekel, sem bil vesel, ko sem avgustovske podatke dobil za zavarovance v letošnjem letu, rekordno število, mislim da, nikoli v zgodovini ni bilo toliko zaposlenih, zavarovancev 979 tisoč. Pa, če pogledamo tudi število tistih, ki prejemajo nadomestilo za brezposelnosti, je nižje od 16 tisoč, kar je tudi zelo nizko. Na drugi strani upokojenci v letu 2019 iz obveznega zavarovanja dobrih 620 tisoč, rast starostnih 1,4 %, vseh 0,5 %. V letu 2020 skoraj 625 tisoč, starostnih 1,6 % povečanje, vseh skupaj 0,7 %. Zaradi Covida vemo, kaj se je dogajalo v lanskem oktobru, novembru, decembru, pa so bili celo 2 meseca, ko se število upokojencev sploh ni zvišalo, ker toliko, kot je bilo prirasta, je bilo na drugi strani tudi žal smrti. Razmerje med številom zavarovancev in upokojencev je, bomo rekli, ugodno, 1 proti 55 v letu 2019 in 1 proti 53 v letu 2020. V tistem slabem letu 2013 je bilo to razmerje 1 proti 38. Tako da lahko rečemo, da je situacija glede zavarovancev in upokojencev, da je ZPIZ-2 dobro deloval. Zdaj jasno v zadnjih letih je porast števila upokojencev, ampak je vseeno še obvladljiva situacija. Morda samo še, mislim, saj bom še več podatkov, ampak podatek, koliko je pa tistih, ki so v letu 2019 prejemali 20 % predčasne ali starostne pokojnine. V decembru jih je bila 11 tisoč 700, v decembru 2020 14 tisoč. Ja, zakaj to povečanje, tudi na račun ZPIZ-2G, ki je prinesel, se pravi, dvig iz tega izplačila iz 20 na 40 %, ampak samo za starostno pokojnino. Pomembni so tudi podatki, kakšno je dejansko starost tistih, ki se upokojujejo v tekočem letu. V 2019 je bilo to pri ženski 60 let in 8 mesecev, v letu 2020 za žensko 60 let 11 mesecev. Za moškega pa v 2019 62 let in 6 mesecev in v 2020 62 let in 8 mesecev. Rahlo, se pravi, porast. Pogoji so pa za oba spola že izenačeni. Povprečna pokojninska doba, tukaj pa je v zadnjih, se pravi v 2 letih, posebej v 2019 je ženska, tiste, ki so se upokojile v 2019, so imele v povprečju 39 let pokojninske dobe, moški 36 let in 10 mesecev. V 2020 ženske 2 meseca manj kot v preteklem letu, 38 let in 10, moški enako 36 let in 10 mesecev. Večkrat, ko je govorim o teh podatkih, najbrž če bi zdajle kogarkoli vprašal, ne bi tako visokega odstotka določil, da se je žensk upokojilo s 40 leti dobe in več. V letu 2019 85 %, v letu 2020 84,8 %. Moških v letu 2019 68,4 in v letu 2020 67,7. Tukaj je pa tisti pokazatelj, da se ženske upokojujejo v povprečju z bistveno višjo dobo. Mogoče 2 stavka, kje je razlog. Tudi jaz sem takrat, ki je na 39 let šel. V 2019, smo rekli, pogoji so se izenačili, pa vse ostalo. Ampak če pogledamo 40 let nazaj, so se ženske mlajše zaposlovale kot moški. Niso se vključevale tudi toliko v študijski sistem kot dejansko kasneje. Moški so večinoma služili vojaški rok od 1 leta do 3 let, pa mogoče, se pravi, tudi tisti moški, ki so študirali, najbrž niso bili tako pridni kot ženske in se dejansko upokojujejo tudi pri višji starosti 65 let z manj dobe. Zelo pomemben je podatek, da je čim več dobe povprečno, ker to pomeni, da je tudi pokojnina v povprečju višja. Zelo pomemben je tudi podatek povprečna doba prejemanja pokojnine. To gre za tiste, ki dvomijo v sistem in pravijo, saj ne bomo nikoli doživeli. V letu 2019 24 let in 11 mesecev za žensko, za moškega 17 let in 7 mesecev. V letu 2020 za žensko 25 let in 6 mesecev, za moškega 18 let in 2 meseca. Mogoče kot zanimivost smo v letu, ko praznujemo 30 let samostojne države, da je bilo 1991. leta za tisti, se pravi so se ženske, tiste, ki jim je takrat prenehalo, so uživale pravico do pokojnine manj kot 16 let, moški nekaj manj kot 15, razlika je bila samo 1 leto in 1 mesec, se pravi, da je od takrat bistven dvig in tudi razlika med moškimi in ženskami je bistveno večja. Nadomestila iz invalidskega zavarovanja je v letu 2019 in 2020 prejemalo malo manj kot 45 tisoč upravičencev in tudi zadnjih 5 let je nekje tam dobrih 44 tisoč. Tako da tukaj, bomo rekli, ta številka stagnira. Struktura se menja, se pravi več je tistih, ki po novem prejemajo nadomestila, in usihajo, se pravi, tisti, ki so prejemali po stari zakonodaji, ker tudi že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, kar pomeni v povprečju, ker so od 2003(?) nižja nadomestila v povprečju, da so tudi invalidska nadomestila nižja. Letni dodatek je tudi vsako leto izplačan, jasno tudi porast, čim je število upokojencev višje. V letu 2019 648 tisoč, v letu 2020 653 tisoč. Pomembna je tudi pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, ki že leta in leta čaka za vstop v sistem dolgotrajne oskrbe. Tako da v obeh letih je bilo preko 34 tisoč. Porast v letu 2020 je bil samo 0,2 %, v letu 2019 za 4 %. Kje je razlog? Jasno, veliko je tistih starejših, ki so imeli DPP, tudi za Covidom jasno tudi umrlo, na žalost. Povprečno število uživalcev invalidnine je znašalo v letu 2019 skoraj 42 tisoč, v letu 2020 slabih 40 tisoč. Če pogledamo leto 2011, jih je bilo 56 tisoč, skoraj 56 tisoč 500. Zakaj še to poudarjam? Ker bil je sprejet ZPIZ-2J, kar pomeni, da se bo število invalidnin za telesno okvaro v tem in naslednjih letih tudi povečevalo. Morda samo še informacijo. Po več kot 30 letih smo dobili tudi nov seznam telesnih okvar. Enkratni solidarnostni dodatek je bil izplačan skoraj 306 tisoč upokojencem, 300 evrov, 230 in 130. Tukaj bi rad poudaril, da že pri osnovnem zakonu je bilo izplačano za 15 tisoč tistih uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki niso zaposleni, da pa je potem bil še naknadno interventni zakon, da je vključil še tiste, ki so v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom. Teh je bilo pa dobrih tisoč 200. Tako da so bili že vključeni v ta sistem. Se pravi, še enkratni dodatek je bil pa 2021, kar pa ni zdaj tema tega, te predstavitve. Usklajevanje pokojnin, v obeh letih smo bili deležni tako redne uskladitve kot izredne uskladitve. Namen usklajevanja je v ohranjanju vrednosti pokojnin v času njihovega izplačevanja in je, bomo rekli, za upokojence in za splošno dobro, da smo prišli spet do rednih uskladitev pokojnin, in tudi izredne uskladitve pomenijo izboljšanje gmotnega položaja upokojencev. V 2019 redna 2,7, izredna decembra 1,5, potem pa v 2020 redna 3,2 in izredna 2 %. Veliko se govori o neusklajevanju od leta 2010, 2015. To tudi je proceduri zakon o ZPIZ-2L, kjer se predvideva, se pravi je predlog za uskladitev za 3,5 %. Samo informacija. Tisti, ki so se upokojili 2010 ali pred tem, so še prikrajšani zaradi neusklajevanja pokojnin za 3,5 %. Tisti, ki so se uskladili 2011, pa za 1,7. Vsi kasneje upokojeni so pa zaradi teh izrednih uskladitev že na boljšem. Povprečna mesečna starostna pokojnina je znašala v letu 2020 688 evrov. V bistvu zdaj bolj prikazujemo povprečno starostno pokojnino brez sorazmernih delov in delnih pokojnin, ker je že skoraj 17 % upokojencev, ki prejemajo delno ali pa, bomo rekli, večina tistih sorazmerni del, in je bolj tisti pokazatelj. Je bila v 2020 781 evrov, kar je za 4,8 % več kot v letu 2019. Realna vrednost pokojnin je tudi pomemben podatek. Se pravi, ko bomo gledali razmerje med neto plačami in neto pokojninami, v 2019 se je zvišala za 1,4 %, v 2020 realna vrednost 4,7 %. Ko pa gledamo razmerje med neto pokojninami in neto plačami, pa vidimo padec v 2019 na 58 %, v letu 2020 na 57 %. Glede načina, glede formule, ki je v zvezi z usklajevanjem pokojnin, bo kljub realni vrednosti, višji realni vrednosti pokojnin, če bojo plače višje, kot je rast življenjskih stroškov, dejansko ta padec 60 % napram se uskladi na podlagi porasta plač v preteklem letu in 40 % na podlagi rasti življenjskih stroškov. Za 40 let dobe in več je pa pokojnina bila v letu 2020 880, to pomeni 3,6 % več kot v letu 2019. Zaradi nerazumevanja prikaza podatkov, ko imajo nekateri več kot 40 let dobe in več, ko je skupaj 30 % teh, moških nekaj čez 60 %, smo začeli prikazovati lansko leto prvič tudi podatek, koliko žensk je upokojenih s tako imenovano polno pokojninsko dobo od 35 do 40 let. In teh je bilo lani 66,7 %. Tako da lahko, recimo, približno rečem, dve tretjini vseh upokojenih, starostnih upokojencev ima polno, tako imenovano polno pokojninsko dobo. Nadzorni organ je svet zavoda, 27 članov, predsednik je Dušan Bavec od delodajalcev, podpredsednik gospod Aljoša Čeč od sindikatov. V letu 2019 in 2020 je na rednih sejah, se pravi v 2020 je bilo 5 rednih sej. Vse ključne, posebno pozornost je posvetil ključnim vprašanjem, povezanih s poslovanjem zavoda, vse potrebne akte sprejel, obravnaval letno poročilo 2018/2019, polletno poročilo 2019/2020, finančni načrt zavoda sprejel za 2020/2021, program dela in kadrovski načrt za leto 2020/2021 ter načrt investicijskih odhodkov za 2020 in 2021, jasno pa tudi sklepe ugotovitvene in tudi druge stvari obravnaval. Svet zavoda se je v zadnjih 2 letih glede na spremembo zakonodaje, ki je večkrat tudi obravnava, dejansko področje in, se pravi, področje, občutljiva ta področja, bomo rekli, in glede usklajevanja pokojnin in tudi glede socialne kapice je sprejel ta stališča.

Zelo pomemben je podatek, zdaj sem prišel na izvajanje zavarovanja, da je v 2019 bila popolnost podatkov matične evidence zavarovancev 98,7 %, v 2020 98,9. Tako, da se že jasno približujemo 100 %, se pravi vsako leto je že sedaj izboljšave delati. V letu 2019 je bilo rešeni oziroma opravljenih preko 440 tisoč zahtevkov in storitev, kar je 3,1 % več od načrta in 3,1 % več v primerjavi z letom 2018. V zadnjih letih, pa mislim tudi prej, je rekordno, pa je bilo leto 2020, 442 tisoč 425 teh zahtevkov in storitev. Posledično se je tudi, smo dosegli najnižje število nerešenih zahtevkov, jih je bilo manj kot 36 tisoč, se pravi 14,6 % je bilo v letu 2020 manj kot v letu 2019. V letu 2020, se pravi v letu 2019 je zavod na prvi stopnji v povprečju izdal, se pravi izdal odločbe v 64-ih dneh, v letu 2020 v 4-ih dneh manj, se pravi v 60-ih dneh. Zelo pomembna dejavnost, jasno, nakazovanje pokojnin, redno nakazilo pokojnin. In izvedel je zavod skoraj v letu 2020 9,2 % rednih nakazil, kar je za 0,3 % več kot v 2019. Vse skupaj nakazil pa preko 10,7 milijona, 0,1 % več kot v 2019.

V letu 2020 je še posebno prišlo do izraza, se pravi, kot ste tudi videli podatke, ko smo zelo dobro organizirali delo od doma. Digitalizacija, se pravi informacijske tehnologijo in pa intenzivno delo na digitalizaciji postopkov v dobrih zadnjih 10-ih letih. Ko, se pravi, učinkovito odzval na epidemijo covid. V enem mesecu smo nabavili 540 prenosnih računalnikov. V tistih najbolj kritičnih trenutnih epidemije je od tistih, ki so bili zaposleni, med 80 in 85 % delalo od doma. Bo kdo vprašal, kakšen pa imate nazdor, ker tudi še zdaj delamo nekje 40 % tudi izven epidemije. Že 30, 40 let zavod ima izvajanje, se pravi normative, in dejansko ni potrebno za tistih glavnih izvajalcev, da kakršnokoli poročilo delajo, ker se vsak dan lahko vodje, direktorji vidijo, koliko je opravljenih, in tudi vsak posameznik. Tako, da preko digitalizacije, elektronski dosje, je pomenilo, da ker nimamo več fizičnih dosjejev, da se je normalno izvajalo to dejavnost od doma.

Digitalna preobrazba zavoda. Zaradi razvoja novih storitev in povečanja uporabe obstoječih je močno narasla poraba uporaba digitalnih storitev za zavarovance in upokojence e-ZPIZ, za 34 % v letu 2020 in za organizacije biz-ZPIZ za 12 %. Ob veliki večini digitaliziranih poslovnih procesov je indeks digitalne preobrazbe presegel 98 %. Za leto 2020 obseg zavodovega elektronskega dokumentarnega sistema se je z 41 milijoni dodatnih dokumentov v letu 2020 približal 300 milijonom dokumentov. V letu 2020 je zavod elektronsko odpremil več kot 861 tisoč pošiljk, kar je za 15 % več kot v letu 2019, iz katerih je bilo skoraj 1,5 milijona dokumentov. Zmanjašanje tiskanja papirja za več kot 10 milijonov oziroma 50 ton manj papirja letno.

Zavod je, tako kot pretekla leta, v skladu s kadrovskim načrtom, se pravi, zaključil leto s 799-imi zaposlenimi po kadrovskem načrtu. Bilo je tudi anketa o zadovoljstvu zaposlenih v letu 2020. Bili so različne predvidevanja. Jaz sem pričakoval glede na organizacijo, možnost dela od doma, da bo rezultat zelo dober in je bil najboljši do sedaj. Štiri točke, se pravi štiri točke od petih preteklo leto, v 2019 3,7. Lansko leto v maju, se pravi v 2020, smo izvedli tudi anketo med zaposlenimi v zvezi z delom od doma in 76 % tistih, ki se je udeležilo, se je v bistvu strinjalo s tem delom in tudi z željo, da bi tudi naprej delalo, jasno v različnih obsegih.

Glavni nadzor je Računsko sodišče, vsako leto ga imamo in vsako leto jaz, majčkeno karikiram, vsako leto ga imamo več. Tako, da upam, da ne bo v kakšnem letu namesto 12 mesecev jih 13. Ampak res vsako leto intenzivno 9 mesecev imamo v zavodu, se pravi, zdaj čakamo na poročilo za 2019. Imamo tudi lastne interne nadzore, poseben register tveganj.

Tukaj pa bi glede na to, kar sem že omenil, za to leto, saj zdaj zaključujem. Zahvala delavcem, da je zavod v letu 2020, ki ga je zaznamovala epidemija COVID-19, vse zakonske in druge obveznosti do zavarovancev in uživalcev pravic izpolnjeval nemoteno, dosegel in presegel večino načrtovanih ciljev ter učinkovito sledil zavodovi viziji zadovoljna stranka, zadovolja javnost in zadovoljni zaposleni, je potrebno izreči veliko zahvalo in pohvalo delavcem zavoda. V lanskem letu sem večkrat tudi v tistih najtežjih časih bil zelo ponosen na svoje sodelavce, da smo res z vso vnemo intenzivno tudi pristopili in se zavedali, da ljudje čakajo tako na odločbe kot čim prejšnje izplačilo.

Hvala lepa.