Spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje!

Ker se v tej sestavi še nismo srečali, bi najprej izrazil posebno spoštovanje do Državnega zbora, do poslank in poslancev. Kot smo ponosni na naše vrhunske športnike, umetnike in znanstvenike, smo lahko ponosni tudi na naše vrhunske politike in to ste vi. Imate zelo odgovorno in težko delo, napadajo vas z vseh strani, je pa veliko nas, ki cenimo in spoštujemo vse, ki delate v dobro Slovenije, seveda vsak na svoj način in posebej v dobro znanosti, inovacij, razvoja in tehnologij.

Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport je na 45. seji, 28. 10., obravnavala Predlog Zakona o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki ga je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Komisija predlog zakona podpira. Komisija je izpostavila, da je sprejem novega zakona izjemnega pomena za razvoj znanosti in inovacij ter za razvoj gospodarstva, napredek družbe, ki sta neločljivo povezana z učinki raziskovalnih dosežkov. Zavedajoč se pomena novega sistemskega zakona je komisija 21. 9., organizirala posvet kjer so ključni udeleženci predstavili poglede na novi zakon z različnih vidikov. To je že četrti poizkus, da pridemo do modernega zakona, pri kateremu osebno sodelujem in to je bil drugi posvet, ki sem ga organiziral. Za primerjavo, z gospodom Rajićem sva aktivno sodelovala pri modernizaciji cepilne zakonodaje in v tretjem poizkusu je uspela, ko sva organizirala posvet s predstavniki stroke in drugače mislečimi o cepljenju. Vsi prejšnji predlogi raziskovalnih zakonov so propadli, ker je bil vedno kak člen sporen in ga nismo uspeli razrešiti ne na posvetih ne na komisijah. Sedanji predlog je prvi, kjer je bilo doseženo veliko soglasje, da je bistveno boljše kot obstoječi zakon. Poleg tega je dozorelo spoznanje, da sedaj ni čas za odpiranje novih členov oziroma tem, če si po 20. letih resnično želimo nov moderen zakon. Komisija predvsem na osnovi posveta ugotavlja, da je zakon rezultat večletnih usklajevanj v raziskovalni in visokošolski sferi. Besedilo je kompromis različnih interesov, ki so v večletnih prizadevanjih povezali skupne elemente glede organizacije in financiranja znanstveno-raziskovalne in inovacijske dejavnosti. Zakon je nastal skladno z razvojno in inovacijsko strategijo Slovenije, RIS strategijo pametne specializacije, spremljajoče proračunske politike ter nacionalni in programa visokega šolstva NPVŠ in načrta za okrevanje in odpornost NOO. Zakon bo tako omogočil sistemske spremembe in Slovenija po 30. letih samostojnosti in relativnega nazadovanja glede financiranja, primerjave z razvitimi članicami OECD, EO ter mnogimi drugimi članicami usmeril v novo rast.: Trenutno je financiranje sicer odvisno od metodologije ali med najslabšimi v Evropski uniji ali v spodnji tretjini. Rast plač pa je v visokem šolstvu in znanosti v zadnjih 20. letih zaostala za povprečno plačo v Sloveniji za 40 do 70 odstotkovnih točk. S sorodnimi poklici pa za 20 do 30 odstotkovnih točk. Če mi pošljete elektronsko pošto, vam z veseljem pošljem prosojnico z izračuni, ampak ta padec je nesporno grozljiv. Sedanji predlog zakona skuša popraviti razmere na vrsti področij, recimo uvaja možnost izplačevanja dodatkov, kar so nekateri sorodni poklici že uvedli sistemsko in brez dodatnih pogojev, zato je težko razumeti poizkusa uvajanja uravnilovke na področju kjer so prihodki rasli po drugem izračunu 50 % počasneje kot povprečna plača. Komisija ugotavlja, da strokovna javnost s področja visokega šolstva in znanosti podpira ta temeljni zakon. Ocenjuje, da bo razvoj družbe, znanja dosežen z nujno potrebnim povečanjem javnih vlaganj v znanost. Ustrezno ureja avtonomijo javnih raziskovalnih zavodov, avtonomijo upravljanja in avtonomijo razpolaganja s premoženjem kot tudi avtonomijo glede raziskovalnih usmeritev. Če naredimo primerjavo recimo z osnovnimi šolami, ugotovimo da imajo osnovne šole večji delež zaposlenih v upravnem odboru kot inštituti. To je glede avtonomije. Univerze avtonomno razpolagajo s svojimi nepremičninami ker je to daleč učinkoviteje, kot če bi s tem razpolagala država. Kot primer navajam zamenjavo transformatorja pred leti v eni izmed stavb inštituta kjer se po zahtevi ministrstva, da se to obravnava na državnem nivoju, proces zapletov, tako da po treh letih iztrošeni transformator še vedno ni zamenjan. Nihče ne osporava, da ima država velik vpliv predvsem na delo inštitutov, tako tudi v Evropski uniji ob seveda upoštevanju strokovne avtonomnosti. Komisija poudarja, da je dosežen kompromis, ki v dolgotrajnem nastajanju novega sistemskega zakona primer dobre prakse pri doseganju skupnih ciljev in vzornega sodelovanja različnih deležnikov. Nabor usklajevanja je prinesel dolgo pričakovan sistemski zakon, ki temelji na naprednih razvojnih smernicah in je ustrezen temelj za razvojni preboj in ustrezno vrednotenje odličnosti v slovenski znanosti in inovativnosti tako v nacionalnem kot v mednarodnem prostoru. Če dopustimo, da se znanost etatizira ali spolitizira ali uvedemo uravnilovko, bomo naredili mačehovsko uslugo ne samo v znanosti, ampak tudi Sloveniji, ker sta znanost in razvoj med najbolj pomembnimi področji suverenosti in enakopravnosti v modernem konkurenčnem svetu. To sta tudi med področji, ki prinesejo največje vračilo glede na vloženi evro. Na koncu vas prosim, da podprete predlog zakona, pri glasovanju se bo videlo kdo podpira znanost kot nosilke Slovenije, kot nosilko razvoja Slovenije in upamo, da ste to vi, drage poslanke in poslanci in še zahvalo vsem, ki ste omogočili pripravo tega zakona, od gospe predsednice do ministrstva, MIZS, dr. Slavinca, dr. Boha, vsem poslankam in poslancem, ki ste omogočili, da smo prišli do tu.

Hvala lepa.