Govor

Bojana Potočar

Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav predsedniku Vrhovnega sodišča in drugim predstavnikom sodne veje oblasti, predstavnikom Ministrstva za pravosodje, poslancem ter vsem ostalim navzočim. Komisija za državno ureditev je obravnavala to poročilo 27. oktobra in je pohvalila letno poročilo. Kaže dober pregled stanja in dela v sodstvu. Tako kot je bilo danes že omenjeno, se je tudi na naši komisiji obravnavalo določena pereča vprašanja, ki bi jih na kratko omenila, kaj več pa je potem v našem mnenju. Ena zadeva, ki jo je omenil tudi že gospod Horvat, pa tudi predstavnik Ministrstva za pravosodje, je pereč problem družinskega sodstva in sicer predvsem težave s pomanjkanjem sodnih izvedencev s področja kliničnih psihologov. Komisijo veseli sicer, da je razpisanih 30 novih delovnih mest za specializacijo te smeri, vendar pa obstaja dejstvo, da bo vmesen čas, najbrž kar dolg in da bo treba iskati nekakšne rešitve, ki bi omogočile hitrejše postopke tudi v vmesnem času. Nedopustno je namreč, da se postopki kjer se obravnavajo tudi pravice mladoletnih otrok zaradi pomanjkanja sodnih izvedencev vlečejo dalj časa tudi iz tega razloga. Na naši komisiji je predstavnik Ministrstva za pravosodje pojasnil, da glede vmesnih rešitev se pogovarjajo tudi z kadri na centrih za socialno delo in pa tudi na drugih ustanovah in iščejo rešitve, da bi dobili za vmesen čas, torej te klinične psihologe. V povezavi s tem, bi morda omenila, tudi omembo zmanjšanja sredstev 1,2,% za sodstvo, ki naj bi se kazala ravno na področju tudi, torej primanjkljaja za izvajanje pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sodnih izvedencihsodnih tolmačih, kjer je bilo predvideno 50 % povečanje nagrade za deficitarne smeri in tudi drugih zunanjih sodelavcev in v zvezi s tem je seveda ta problematika lahko še bolj pereča, v kolikor ne bo prišlo do neke razrešitve. Komisija se je seznanila tudi z načrti oziroma s tem v kakšni fazi je izgradnja nove sodne zgradbe v Ljubljani, kar pozdravljamo. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje strokovnih sodelavcev, ki so izjemno pomembni za kvalitetno delo sodišč, in seveda njihovih plač ter pomanjkanje strokovnega kadra na sodišču. Strokovni kader odhaja s sodišč, ker nimajo dobre perspektive in je tudi vrednotenje njihovega dela slabo. Zato bi bilo treba v okviru plačnega sistema odpreti vprašanje vrednotenja tudi njihovega dela, še posebej, ker je prišlo do nekaterih popravkov tudi v drugih segmentih javnega sektorja. Komisija je nadalje se seznanila tudi z izraženo željo s strani vrhovnega sodišča po enovitem sodniku in tudi stališče ministrstva za pravosodje, da takšno mnenje podpira, tako da bo verjetno tudi se potem odrazilo v ustreznih zakonodajnih spremembah. Tudi pri nas je bilo izpostavljeno vprašanje upravnega sodstva v katerem je tudi dal poudarke predsednik Vrhovnega sodišča in pa tudi gospod Horvat. Tudi pri nas je bilo pojasnjeno, da je v glavnem, torej so zaostanki tako zaradi obravnavanja starejših zadev in tudi zaradi strukture sporov, ki so zaradi zahtevnosti in raznolikosti seveda ne dopuščajo hitrejšega reševanja. Tudi o zastojih, ker se čaka odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije in pa problematiko stalnega spreminjanja zakonodaje. Upravno sodišče opozarja, da je zakonodajalec nesistemsko opredelil upravne spore, kot prednostne in nujne, kar povzroča časovno neuravnoteženo stanje zadev. S tem pa seveda tudi nezadovoljstvo strank v postopkih, ker se podaljšuje čas trajanja teh postopkov, tako da smo podprli oziroma se seznanili s tem poročilom in ga kot takega ocenili kot pozitivnega. Hvala.