Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča, spoštovani predsednik Sodnega sveta, ostali prisotni, spoštovani poslanke in poslanci, državna svetnica. Uvodoma naj povem, da je v pregledu podatkov o poslovanju sodišč mogoče pritrditi oceni Vrhovnega sodišča, da je bilo izvajanje sodne oblasti korektno, tudi v letu 2020, zlati upoštevajoč dolgotrajnosti in posledice epidemije COVID-19. Ob enakem številu sodnikov in rahlem povečanju števila sodnega osebja je lani večina sodišč obvladovala pripada sprejetih zadev, le pri okrožnih sodiščih ter delovnih in socialnih sodiščih je bil količnik reševanja nekoliko manjši. Je pa Vrhovno sodišče v letnem poročilu med drugim izpostavilo tendenco vpadanja števila rešenih zadev na skoraj vseh področjih delovanja. Čeprav razloga za to Vrhovno sodišče vidi v naraščanj deleža zahtevnejših zadev med nerešenimi zadevami v novih pristojnostih sodišč o zadevah z večjim številom strank ali sodelovanja izvedencev, ki zahtevajo poglobljeno vsebinsko razpravo, je navedlo, da bo temu vprašanju v letošnjem letu namenilo posebno pozornost in identificiralo razloge, kar seveda na Ministrstvu za pravosodje še posebej pozdravljamo. Dovolite, da izkoristim to priložnost tudi za zahvalo za konstruktivno sodelovanje z ministrstvom pri pripravi normativnih ukrepov iz pristojnosti iz Ministrstva za pravosodje pri obvladovanju epidemije. Res pa je, in to izhaja tudi iz predmetnega letnega poročila, da ostajajo določena odprta vprašanja, na katera sodstvo opozarja že dlje časa, s tem v zvezi lahko glede razreševanja prostorskih pogojev za delo sodišč v Ljubljani izpostavim, da je bilo tu v zadnjih letih sklenjenih največ dodatnih najemov, med drugim tudi najem velike razpravne dvorane na Gospodarskem razstavišču s čimer se je rešila problematika neustreznih razpravnih dvoran Okrožnega sodišča v Ljubljani in razbremenila tudi velika dvorana na Tavčarjevi 9. Vsekakor je rešitev prostorske problematike ljubljanskih sodišč v investicije nove sodne stavbe, za katero je ministrstvo pripravilo vse podlage za razpis natečaja, ki je že v teku, tako da bo projektant izbran do konca tega leta. Kar zadeva vključenost sodstva v pripravo predpisov in opozorila na posamezne procesne institute, ki v praksi povzročajo težave ter na potrebo po sprejemu zakonodajnih rešitev s področja sodstva Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da sodelovanje uporabnikov predpisov pri snovanju njihovih sprememb pomembno vpliva na kakovost in ustreznost normativnih rešitev. Zato so predlogi in pripombe sodstva zelo dragoceni. Očitek glede kratkega roka za pripombe je pogosto utemeljen, saj si vsi želimo več časa za premislek posledic sprememb ali uvedbe novih institutov v praksi, vendar je treba tudi upoštevati dinamiko zakonodajnega postopka in vpetost v roke normativnih projektov. Roki za pripombe v strokovnem usklajevanju so enaki za vse deležnike, pri čemer je treba vedetida so predstavniki sodstva, vsaj pri pripravi zakonodaje s področja Ministrstva za pravosodje pogosto tudi vključeni v pripravo predlogov že preliminarno kot člani formalnih ali neformalnih delovnih skupin. Slednje velja tudi za pripravo sodniške zakonodaje pri pripravi katere so v preteklosti sodelovali vsi ključni pravosodni deležniki. V zadnjem letu pa je, tudi ob pogovorih s predsednikom Vrhovnega sodišča in nekdanjih nekdanjim predsednikom Sodnega sveta ter ostalimi predsedniki sodišč Ministrstvo za pravosodje intenzivno delalo na oblikovanju določb zakonskega besedila, tako da je pripravljeno za usklajevanje s pravosodnimi deležniki. Če na kratko orišem zgolj nekatere poglavitne rešitve nove sodniške zakonodaje, lahko povem, da se z njimi naslavljajo ključne težave na katere sodstvo opozarja tako v predmetnem kot tudi že v več preteklih letnih poročilih. Gre za uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika, sprememba postopka imenovanja vrhovnih sodnikov in predsednik Vrhovnega sodišča. Prenovitev ureditve ocenjevanja in napredovanja sodnikov, njihovega plačnega položaja, disciplinske odgovornosti, uveljavitev sodnega okrožja kot osnovne organizacijske ravni sodišč, pri čemer je načrtovana širitev območja višjega sodišča v Celju z območjem Okrožnega sodišča v Krškem in preoblikovanje dosedanjih okrajnih sodišč v zunanje enote okrožnih sodišč ter še druge mnoge rešitve.

Naj za konec izpostavim tudi aktivnosti Ministrstva za pravosodje za imenovanje zadostnega števila sodnih izvedencev, zlati kliničnih psihologov. Ministrstvo je sicer v skladu z Zakonom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih pristojno dvakrat letno objavljati javni poziv k predložitvi vlog za imenovanje sodnih izvedencev, sodnih cenilcev, sodnih tolmačev. Kljub temu pa v stalnem dialogu na tem področju s ključnimi deležniki išče rešitve za povečano število izvedencev klinične psihologije. Letos julija je tudi Državni zbor že sprejel, oziroma lani, je sprejel Državni zbor interventni zakon, na podlagi katerega bo razpisano 30 dodatnih specializacij s področja klinične psihologije. Druge rešitve pa gredo tudi v smeri vključitve kliničnih psihologov iz zdravstvenih zavodov v izvedensko delo ter njihove delne razbremenitve s pomočjo psihologov, ki jih zaposlujejo tudi Centri za socialno delo.

Toliko uvodoma. Hvala.