Hvala lepa za besedo in seveda tudi za povabilo. Lepo pozdravljam vse gospe poslanke, gospode poslance, ostale udeležene in navzoče. Kot ste že, gospod predsednik pravilno ugotovili, v skladu z zakonskimi pristojnostmi in predvsem Zakonu o sodnem svetu je Sodni svet tudi v letu 2020 pozorno spremljal delovanje slovenskega sodstva. Enako, kot je poudaril tudi predsednik Vrhovnega sodišča pred menoj, je slovensko sodstvo v tem obdobju, torej v letu 2020, delovalo v bistveno slabših oziroma spremenjenih razmerah, vendar pa po oceni Sodnega sveta je sodni sistem deloval stabilno in seveda dobro upoštevaje to COVID obdobje. Vendar pa smo, v svojem letnem poročilu opozorili na enake probleme, kot jih je pred menoj izpostavil tudi predsednik Vrhovnega sodišča in sicer na treh področjih. Na področju kazenskega sodstva, na področju pravnega sodstva, tu bi dodal še družinsko področje in če grem po vrsti, torej, v zvezi s tem smo sprejeli tudi določena priporočila na koncu ocene. Kar zadeva kazensko sodstvo, po našem mnenju bi morda ta problem v neki meri sedaj razrešila tudi spremenjena zakonodaja in sicer enovitega sodnika, prvostopnega, in pa seveda ta reorganizacija prve stopnje mreže sodišč oziroma mreže prvostopnih sodišč, ki bi prinesel enakomernejšo obremenitev posameznih, torej, sodnikov, ki bi bili vsi okrožne pristojnosti in bi seveda bilo to breme tudi težjih kazenskih zadev, še posebej na področju specialni zadev, kot so zadeve organiziranega kriminala in podobno učinkovitejša. Torej, če pridem potem na upravno področje, tu je tudi predsednik Vrhovnega sodišča že nekaj razlogov za malo slabše rezultate oziroma manjšo učinkovitost poleg seveda tega COVID obdobja navedel, jaz bi poudaril tu spremenjeno prakso, torej zahtevo po razpisovanju obravnav, česar prej ni bilo oziroma so bile obravnave na tem področju razpisovane v manjšem obsegu. Potem spremenila se je tudi zakonodaja delno na tem področju, ki terja večjo specializacijo, povečanje pristojnosti upravnega sodstva in pa tudi več določenih pravnih sredstev, kar seveda tudi povzroča počasnejše in pa seveda tudi obsežnejše reševanje zadev na področju upravnega sodstva. Kar pa zadeva družinsko področje, bi rad izpostavil to, da je to, seveda z Družinskim zakonikom, nastalo povečano število pristojnosti, torej zadeve, ki so jih prej reševali Centri za socialno delo sedaj v nepravdnih postopkih rešujejo sodišča, kar seveda pomeni večji pripad na tem področju, razen tega bi pa tu rad še na eno okoliščin opozoril, pomanjkanje ustreznih, torej, izvedencev s področja na primer otroške psihiatrije in tako dalje. Seveda pomanjkanje teh izvedencev bistveno podaljšuje tudi te postopke, ker jih ni dovolj na razpolago, je treba počakati, daljše je tudi seveda obdobje izdelave izvedenskih mnenj in tako naprej in tako naprej. Zdaj tu, jaz mislim, da bodo potrebni napori, seveda več resorjev, v okviru izvršilne veje oblasti, kako bolje izobraževati v večjem številu ustrezne profile na teh področjih, kar bi seveda nekako pospešilo tudi reševanje družinskih zadev. Še enkrat poudarjam zakaj sem izpostavil še posebej to področje. Namreč v proračunu je potrebno zagotavljati tudi ustrezna finančna sredstva na področju psihosocialne pomoči mladoletnikom oziroma otrokom. Ti postopki oziroma družinski postopki so navadno centralno, torej centralno dogajanje, poudarek teh postopkov je v reševanju koristi oziroma varstvu koristi otrok. Zdaj, če sem že pri financah. Jaz sem na eni od prejšnjih sej tega odbora tudi smo se pogovarjali o rezih v proračunu. Tu bi podaril to zmanjšanje sredstev, ponovno bi poudaril zmanjšanje sredstev 1,2% za sodstvo, kasneje še morda še glede samega sodnega sveta in seveda, torej, za sedaj, kot mi je znano, torej nesprejemljiv oziroma nesprejet predlogza dodatnih 855 tisoč eurov za dodatnih 30 strokovnih sodelavcev. Namreč, če navežem na drug problem, ki je bil danes prav tako že izpostavljen, torej število sodnikov 24,5 na 100 tisoč prebivalcev. Smo na prvem mestu, poleg tega, da bi ta problem, jaz sem prepričan, rešil, vsaj v nekem delu, ta enoviti sodnik. Vendarle pa se mi zdi, da je še pomembnejši faktor pomoč strokovnih delavcev sodnikom. Ti bistveno nekako razbremenjujejo same sodnike, ki potem lahko tudi lažje in hitreje odločajo, sodijo, vodijo postopke. Po drugi strani pa seveda strokovni sodelavci lahko samostojno opravljajo tudi določene procesne pristojnosti oziroma opravila. Bi pa v zvezi s tem, če smo že pri številu sodnikov, izpostavil to, da smo na Sodnem svetu izpostavili kot tista področja, ki po našem ne spadajo v sodni sistem, je brezplačna pravna pomoč in pa oprostitev plačila sodnih taks. Tudi ta opravila precej obremenjujejo v določenih segmentih strokovne sodelavce. Seveda, v zvezi s tem je treba opozoriti tudi na to, da je treba zakonodajo, ki zadeva seveda tudi sodne pristojnosti sprejemati z tresočo roko, pri čemer bi izkoristil priliko in seveda poudaril tudi to, da tudi odloki vlade in pa sklepi vlade morajo vselej nekako temeljiti na zakonu, v skladu z ustavo, ker tudi odločanje na podlagi odlokov, sklepov, izvršilne veje oblasti generira, po naši oceni, včasih tudi nepotrebne sodne postopke in seveda tudi širše družbene zaplete. Ne morem mimo tega, Sodni svet je v svojem letnem poročilu izpostavil tudi volitve sodnikov. Prizadevamo si, mislim, da v tem zadnjem gradivu Ministrstva za pravosodje gredo stvari v pravo smer. Volitve vrhovnih sodnikov, po našem mnenju tudi predsednika Vrhovnega sodišča, je treba umakniti politike. Tu sta dva predloga na mizi, torej, volitve teh ali na sodnem svetu ali na predlog sodnega sveta predsednik republike.

Plačni položaj sodnikov. Tu se zdi na prvi pogled morda, da gre samo za vprašanje izenačitve plač sodnikov z funkcionarji ostalih dveh oblasti, vendar ne gre samo za to. Če želimo učinkovitejšo slovensko sodstvo seveda moramo v ta sistem nekako pritegniti, pridobiti tudi v nadaljevanju najboljše kadre. Torej tiste, ki bodo seveda za primerno plačilo, namreč gre za oblastno funkcijo, za funkcionarje, pripravljeni s polnimi močmi in napori se sploh prijavljati na razpise za sodnike. Tudi to je eden od problemov, na katerega smo v letnem poročilu opozorili.

Seveda, odveč bi bilo morda sedaj tu ponavljati tudi našo oceno v zvezi z zagotavljanjem sredstev za opremo, za video konferenčne sisteme, za računalniško opremo in seveda za samo digitalizacijo sodnih postopkov. Tudi sam sem se nekaj časa ukvarjal z informatizacijo in moram kar pritrdili predsedniku Vrhovnega sodišča, da je potrebno tudi seveda ustvariti elektronski spis, ustrezno digitalno podlago, tudi na področjih, ki so najobsežnejša, najzapletenejša in seveda zelo pomembna. To pa je civilno sojenje n pa kazensko sojenje. Tu ne gre samo za elektronsko vročanje, vlaganje, torej sodnih pisanj ampak gre tudi za to, da se celoten spis nekako ohrani oziroma ustvari v elektronski obliki, pri čemer pa poudarjam, to je tudi priporočilo evropske mreže sodnikov, da vendarle, ob tem je še vselej potrebno obdržati možnost papirnatega »printanja« posameznih dokumentov, ki so po oceni sodnika najpomembnejši. Ampak, vendarle, digitalizacijo, ki se je v zadnjem obdobju, tudi po oceni Sodnega sveta vendarle izboljšala oziroma napreduje je potrebno nekako dvigniti še na višji nivo na teh dveh področjih. Seveda, zelo nas veseli tudi podatek, informacija, da se pripravlja projekt za izgradnjo nove sodne zgradbe, tu v Ljubljani, zato si je Sodni svet več ča prizadeval. V sklopu tega prizadevanja za zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev za delovanje slovenskega sodstva. Toliko na kratko za sedaj. Glede ocene oziroma mnenja Sodnega sveta o delovanju sodstva in tudi jaz sem seveda na razpolago za dodatna vprašanja. Hvala lepa.